STAVEK
Uvod
Misli in čustva lahko izražamo na različne načine: z gibi,
s pogledi, z govorjeno in pisano besedo. Povečini pa se ljudje med
seboj sporazumevajo z govorom. G o v o r imenujemo sporazume
vanje med ljudmi z besedami. Govor lahko spremljajo gibi in
pogledi ali pa tudi ne. V govoru je važno dviganje in padanje glasu;
pri tem moramo skrbno paziti na presledke. V pisavi označujemo
presledke z ločili.
a) Govorjene ali pisane besede, n. pr. Jej, jej! Ah! Oh! oho!
Uh! ipd. lahko izražajo o b č u tk e (veselja, žalosti, začudenja,
bolečine, jeze, strahu). — Občutke izražamo z vzkliki.
b)
Jože! Anica! Dragi poslušalci!
—
Janez, zaprezi mi konja!
Kdaj se vrneš, mamica?
Ležeče tiskane besede so zvalniki. Rabimo jih, kadar koga
pokličemo.
c)
Vrata so se na tihem odprla. V sobo je stopil brat.
—
Kdo je
bil?
—
Janez!
—
Res?
—
Mhm!
V prvih treh primerih pod c) lahko ugotovimo, ka j se p r i p o
v ed u je in o kom (čem) se kaj pripoveduje. Tu smo z besedami
v celoti izrazili to, kar smo hoteli povedati. Zaradi naglice pa smo
večkrat v pisavi, predvsem pa v govoru zelo skopi z besedami in
kaj radi izpuščamo določne glagolske oblike. Tako izražanje je
nepopolno. Vendar pa z vsemi gornjimi primeri izražamo kako
misel, samo da je v zadnjih treh primerih misel razvidna le iz
celotnega govora.
282
