2. V času:
snideta se v nedeljo; prihaja k nam v praznike; v prvo
ne gre lahko
, v
drugo že laže; v starosti
, v
sili
, v
treh mesecih.
3. Namen, način: v dar dati, v zakon vzeti, biti v
škodo
, v
sramoto.
Predlog po.
— Prvotni prislov je še ohranjen in kaže na po
razdeljevanje:
stopajo po štirje v vrsti; po teden dni ga ni bilo vi
deti; po bliskovo mu sablja gre.
Predlog kaže na prostor ali na
čas, po katerem je dejanje porazdeljeno:
loviti po gozdu; pozimi
se grejemo.
Izraža tudi nasledovanje v času:
po novem letu
,
po
kosilu
,
je že po kolinah.
Iz prvotnega se je razvil preneseni pomen
namena, načina, sredstva, izvora in vzroka:
poslati po zdravnika
,
pogledati po novicah;
—
po očetu se vreči
,
piti po pameti;
—
hoditi
po berglah;
—
dedovati po stricu;
— v
kleti diši po sadju.
Predlog s (z). — Rabi se v dveh zelo različnih pomenih. Z ro
dilnikom pomeni nasprotje predlogu
na: z voza stopiti
,
s konja
pasti
,
s Koroškega priti
,
strela z neba
,
skraja
,
zlepa
,
sprva.
V zadnjih
primerih gre za obrušeni
iz.
Raba s 6. sklonom pomeni sprva druženje (družilnik!): z
volkovi
tuliti
,
s prijatelji se poveseliti
,
tepsti se s kom.
Iz tega se je razvil
časovni, načinovni in orodni pomen (orodnik!):
vstati s prvim svi
tom
,
s soncem;
— z
veseljem se spominjati
, z
žalostjo govoriti;
—
udariti s kolom
,
pisano z roko
,
obdan z valovi.
Pomni. Bogat, siromašen z rudami (ali: rud, napačno: na rudah).
Predlog za. — Z rodilnikom izraža dobo, v katere trajanj’
se kaj godi:
za dne priti
,
za hlada se sprehajati
,
zarana vstati
,
za
mladih dni; za prejšnjega župana je bilo drugače.
S tožilnikom in orodnikom izraža, da je kaj usmerjeno zad ali
da je zadaj.
1. V prostoru:
sonce gre za griče; za peč se skrij!
—
zarja spi
za gorami
,
za morjem; za hrbtom imeti
,
hoditi za kom
,
prvi za
glavarjem.
2.
V času:
za dve uri bomo nazaj; za leto dni se gotovo povrne;
—
dan za dnem
,
leto za letom.
212
