Slovenska slovnica 1956 - page 274

2.
Ne hodi gologlav
(ven)
iz gorke sobe! Pogledal je
(gor)
n
strop. Tam so se zbrali
(skupaj)
vaški otročaji. Berač je vstopil
(noter).
Spustil se je
(dol) po
klancu.
V gornjih stavkih imata predlog in prislov isti pomen, oba
izražata isto smer. Zato oba nista potrebna. Kadar izraža smer že
predlog sam, se ne rabi prislov istega pomena.
Sestava
Vrsta sestave. — a) Brezdomci, dohodek, izvleči, medrečje,
osladen, odbor, pogovor, podkopati, predmet, prišiti, razloček,
shod, vpletati, zavesa, počasi, počez, pogosto, nato.
b) Panoga, paglavec, praded, prebresti, prelep, prodati, sotrpin,
sošolec, usad, usesti se, vzglavje, vzlet.
c) Brezobziren, dopovedati, izoblikovati, izpovedati, izpod­
kopati, nadomestek, navdušen, obrazložiti, napoved, poizkusiti,
ponazoriti, porazmetati, pozapreti, podzavesten, prizanesti, raz-
oglav, preobleči, prezadolžen, izprehod, sprememba, spreobrniti
< s-pre-ob-vrniti.
Gornje besede so iz predloga + samostalnik, pridevnik, prislov,
zaimek ali glagol. Pod
a
so sestavljene s predlogom, pod
b
s pred­
ponami, ki niso več predlogi, pod
c
pa celo z več predlogi in pred­
ponami.
Predložne predpone. — 1.
Brez-
se prav veže s samostalniki,
ne pa z izvedenkami iz glagolov, ker se le-te sestavljajo z
ne-:
brezglav, brezrep, brezsrčen.
Kdor je brez uma, je
brezumen,
kdor
ne ume, je
neumen
; kdor je brez skrbi, je
brezskrben,
kdor ne skrbi,
je
neskrben;
kdor je brez vere, je
brezveren,
kdor ne verjame, je
neveren.
Pridevniki se sestavljajo z
ne-: neslišen, neodporen, neodločen.
Toda ob njih je često mogoča dvojna sestava, kakor pač izhajamo
iz pridevnika ali samostalnika, ki je pridevnik iz njega izpeljan:
neštevilen, brezštevilen; nepokojen, brezpokojen; nesmotrn, brez-
smotrn.
2.
Čez-
ne dela sestavljenk z glagoli, pač pa iz predložne zveze:
kar je čez uro, je
čezurno
; tako še
čezmeren, čezpolovičen, čezpoten.
274
I...,264,265,266,267,268,269,270,271,272,273 275,276,277,278,279,280,281,282,283,284,...336
Powered by FlippingBook