Predlog čez. — Kaže neko razdaljo ali višino, ki jo dejanje
premeri.
1. V prostoru:
ptička je švignila čez tri gore; čez reko splavati;
čez pas prijeti; čez pol prerezati;
pomensko malo bolj odmaknjeno:
čez mero velik; čez moč ošaben; kralj čez kralje vse; čez vojsko
glavar.
2. V času:
čez sedem let vse prav pride; čez čas se je vrnil; ostati
čez noč; čez dan je ležal
,
ponoči lovil
Raba peša v pomenu
proti
, danes se rabi še:
reči kaj čez čast.
Prislov imamo v primeru:
pri petju čez jemati.
Pomni. Tožiti nad čim. (Napačno: Čez kaj). Sinu izročiti posestvo. (Napačno:
čez dati).
Predlog raz. — Ta predlog močno gine:
padelje raz mizo m tla;
raz konja stopiti.
Ker se je narečno obrusil, tako da je ostal samo
z (s),
je stopil na njegovo mesto ta predlog. Od tod tudi splošno
razširjena napaka, da se veže
raz
z rodilnikom.
Pomni. Raz drevo, raz streho pasti. (Napačno: raz drevesa, raz strehe).
Predlog skoz(i). — Pomeni gibanje v prostoru in času:
skoz
obroč skočiti; sonce posije skoz oblake; vdeti nit skoz uho šivanke
—
skozi tri leta se je vojskoval
Pomni. Sporočiti po kurirju (Napačno: skoz).
Predlog pri. — Pomeni bližino.
1. V prostoru:
pri vratih stati; pri ognju se greti; pri srcu mi je ;
bitka pri Stalingradu; priden pri delu; gibčen pri plesu; pri miru
pustiti; pri volji biti; sem še kar pri zdravju; pri taki vročini; pri
vsem bogastvu; pri najboljši volji.
2. V času:
pri letih biti; pri belem dnevu; mož pri petdesetih;
pozno je
,
bo že kar pri polnoči.
3. V kletvicah:
pri moji veri
,
pri moji duši
je raba najbrž po
nemščini.
Predlogi med, nad, pod, pred. — Ti so si sorodni tako po na
stanku kakor po rabi. Vežejo se v krajevnem pomenu s tožilnikom
269
