stalnik za njim pa se ravna zdaj po predlogu, zdaj stoji v rodilniku
kakor za samostalnikom; kadar je samostalnik v množini, tedaj se
ravna redno po predlogu; v ednini pa je mnogo izjem, zlasti pri
samostalnikih ženskega spola. Včasih občuti jezik tak prislov kot
samostalnik sr. sp. V splošnem pa velja za odvisne sklone, da se
vežejo ti prislovi kakor nesklonljiva števnika
sto
in
tisoč
: v im.
in tož. stoji samostalnik za njimi v rodilniku, drugod pa v ustreznem
sklonu.
Pomni. Napačno je torej, če v takih primerih prislov sklanjamo kakor pridevnik,
kar se včasih bere, še večkrat pa sliši:
od večih strani nam pišejo
, v
dostih knjigah sem
bral.
V to vrsto napak sodijo še pogosteje rabljene oblike:
Pri tolikih ovirah ne morem
delati.
Taka oblika pomeni: pri tako veli kih ovirah in ne pri t o l i ko , t ako š t e
vil nih ovirah. Prav tako je ločiti med izrazi:
z malo izjemami
—
z malimi izjemami,
z veliko napakami
—
z velikimi napakami.
V vrsto količinskih izrazov štejemo danes tudi
p o l
in
č e trt.
Pri vezanju s samo
stalnikom včasih občutimo
pol
kot samostalnik, včasih kot pridevnik. Zmeraj in povsod
govore le:
pred pol ure
, v
pol ure, pred pol dne
(kar se je strnilo v prislove:
predpoldne,
popoldne, dopoldne, opoldne;
ti so postali samostalniki sr. sp. poleg samostalnikov
m. sp.
predpoldan, popoldan, dopoldan, opoldan).
Redno stoje v rodilniku samostalniki
ž. sp.:
s pol klobase, s pol kile moke, pri pol sklede žgancev; postregla mu je s pol pesti
krhljev.
Pri samostalnikih m. in sr. sp. omahuje raba med rodilnikom in sklonom, ki
ga zahteva predlog, vendar v knjižnem jeziku poslednja raba zmaguje:
pred pol letom
(pred pol leta), pred pol stoletjem (stoletja), s pol hlebom kruha in pol košem jabolk
jim je postregel.
Tudi pri
četrt
se je sklanja zlasti pri napovedi časa čisto opustila:
v
četrt ure, pred tri četrt ure, pred četrt stoletjem, pred četrt letom
in
leta.
Poudarni. —
Prav
hrast potrebujem.
Ravno
priden je,
saj
nadarjen ni.
Prav (čisto, kar)
ničesar se ne bojim.
Prav (ravno,
natančno) sedem
jih potrebujem.
Zdaj si pa
le
izberi! Ljudje so
ie
od daleč gledali. Si
vendar
(le, vendarle)
prišel!
Saj
veš, kako je.
Vsaj
nagajaj nikar ne, če že
pomagati nočeš! Ti
samo
govori, drugo bo že moja skrb!
Že
hodi
tako, da ni za nikamor,
posebno (zlasti, predvsem)
to povej, da ga
tu
skoraj (domala)
nihče ne pozna.
Ležeče tiskani prislovi dajejo besedam v stavku večji ali manjši
poudarek. Dopolnjujejo lahko vse besede, tudi take, ki ne morejo
biti same zase stavčni člen, n. pr. predlog:
260
