Slovenska slovnica 1956 - page 250

Ležeče tiskana prislovna določila kraja, časa, vzroka, načina in
mere v zgornjih stavkih so izražena s posebnimi prislovnimi izrazi,
ki po obliki močno spominjajo na zaimke. Pod a) imamo vprašalne
prislove; ti imajo v svoji sestavi za vprašalni zaimek značilni
k.
Pod
b) imamo kazalne prislove; v sestavi srečujemo za kazalne zaimke
značilni
t
ali stari
s (s, si, se = ta, ta, to).
V stavkih pod c) imamo pri­
slove, ki se končujejo na
-r,
kakor se končujejo oziralni zaimki;
tudi stavčna zveza je enaka oziralni. V stavkih pod č) pa imamo
prislove, ki nam na nedoločen način označujejo kraj, čas, način ali
mero kakor nedoločni zaimki stvari ali reči. Tako so se iz zaimenskih
osnov razvili vseh štirih vrst prislovi:
vprašalni
kazalni
oziralni
nedoločni
krajevni
kje?
tu tam tukaj tule kjer -koli
kje nekje nikjer
kam?
sem tja -kaj -le kamor -koli kam nekam nikamor
kod?
tod onod ondi -le koder -koli (ne)kod povsod nikoder
časovni
kdaj?
sedaj tedaj -le kadar -koli kdaj nekdaj nekoč
kar
nikdar nikoli vsekdar
doklej ?
do- od- po- tlej dokler
odklej ?
do- od- po- slej kar odkar
vzročni
kaj? zakaj? zato zatorej
(po)čemu?
načinovni
kako? kaj? tako -le sicer
kakor -koli kaj kako nekako
takisto
nikar nikakor neki
vsekako vsekakor
mere
koliko?
toliko -le
kolikor kar nekoliko nekaj
kaj?
kaj vse nič
Iz zaimkov razviti prislovi so ohranili vprašalni, kazalni, oziralni
in nedoločni značaj, ki jih izražajo z istimi značilnimi členki kakor
zaimki:
-j, -r, -kaj, -le, -koli.
Od tod so prehajali tudi v druge prišlov-
ne tvorbe.
2. Pomenski obseg nekaterih zaimenskih prislovov se je silno
razširil, zato moramo paziti na pravilno in dobro rabo.
K aj. Zelo mnogovrstna je raba prislova
kaj.
Za ločevanje pome­
nov preglej njegovo uporabo v tehle stavkih:
Kaj čakaš, paša, k aj
stojiš?
( = zakaj?)
Kaj znancev že zasula je lopata!
( = koliko)
Kaj
250
I...,240,241,242,243,244,245,246,247,248,249 251,252,253,254,255,256,257,258,259,260,...336
Powered by FlippingBook