drago
draže
gladk°
{gladkeje
{
globlje
globokeje
globoče
grje
huje
jače
{
kasneje
kašnje
{
krajše
krače
{
laže
laglje
{
kako?
manje
koliko?
manj
{
meče
mehkeje
grdo
hudo
jako
kasno
kratko
lahko
malo
mehko
najdraže
najglaje
najgladkeje
najgloblje
najglobokeje
najgloboče
najgrje
najhuje
najjače
najkasneje
najkašnje
najkrajše
najkrače
najlaže
najlaglje
najmanje
najmanj
najmeče
najmehkeje
mlado
nizko
ozko
pred
rad -a -o
sladko
široko
tenko
težko
tiho
trdo
veliko
visoko
zelo
{kako?
koliko?
mlaje
najmlaje
niže
najniže
ože
najože
prej
najprej
rajši
najrajši
raje
najraje
slaje
najslaje
sladkeje najsladkeje
širje
najširje
širše
najširše
tanje
najtanje
teže
najteže
tiše
najtiše
trje
najtrje
veče
največe
več
največ
više
najviše
bolj
najbolj
Pomni.
Dalje
se uporablja tudi za osnovno stopnjo v pomenu
naprej,
n. pr.
in tako dalje, prihodnjič dalje.
Pomen osnovnika ima tudi v časovnem pomenu:
dalje
(dlje, dalj) časa je bil zdoma = dolgo časa.
Primernik
brž
in presežnik
najbrž
je treba ločiti od
brže, najbrže. Brž
ima danes
pomen osnovnika, n. pr.
brž povej = takoj povej
, mislimo torej na čas, medtem ko z
brzo
in
brže
mislimo na način, kako kdo kaj stori. Nekaj primemiškega pomena je
še čutiti v prislovnih izrazih
bržkone, brž ko mogoče. Najbrž
je danes prislovni izraz
verjetnosti brez občutka za presežnost. Podobno je s prislovoma
pred
in
prej
ter s
sestavljenko
prejkone
ali z izrazom
prej ko mogoče.
Veliko
in
malo
imata v primerniku in presežniku dvoje prislovne oblike z različnim
pomenom, ki ju je treba dobro ločiti. Pazi tudi na razloček med
bolje
in
bolj:
Piši
veče,
to je premajhno! Napiši
več,
to je premalo! Ker je pisal
manje,
je videti
manj
.
3.
Če hočeš kaj opraviti, moraš priti
bolj zgodaj. Najbolj prav
bi bilo, ko bi bil doma ostal. To je še
bolj narobe
kakor prejšnje.
Šlo jima je zmeraj
bolj navzkriž.
Sedel si
bolj spredaj
ko jaz. Priti
morata še
bolj skupaj. Bolj narazen
ne gre.
Nekateri krajevni, časovni in načinovni prislovi pomensko do
puščajo več stopenj. Te stopnje opisujemo z
bolj
ali
najbolj
kakor
pri pridevnikih, ki jih ne stopnjujemo z obrazilom. Tako lahko
opisujemo stopnje prislovov. Stopnjo lahko izražamo tudi s poudar-
247
