Č lenk e imenujemo nepregibne besede, kadar ne žive več v samo
stojnem besednem pomenu, marveč so le sestavni del stalnih rekel
ali besed, ki jim včasih dajejo poudarek ali pomensko tančino.
Povzetek. — Pregled prislovnih oblik nam je pokazal, da
je ta besedna vrsta usedlina iz drugih besednih vrst v okamnelih obli
kah in v določenem pomenu. Tudi vsi p re d lo g i so bili prvotno pri
slovi in so šele kasneje dobili današnjo nalogo, da določajo razmerje
do samostalnika. Mnogo predlogov ima še danes obojni pomen,
zlasti nepravi predlogi. Tudi nekateri vezniki imajo še danes pri
slovno vlogo in pomen. Pri pridevniku in številu je tvorba prislova še
tako živa, da so nam le pridevniške in števniške oblike, ne pa po
sebna besedna vrsta. Samostalniški, zaimenski in glagolski prislovi
so nam posebne besede. Vsi ti prislovi pa so po oblikovni nespre
menljivosti in po vlogi v jeziku enaki, zato sodijo v isto vrsto. Zaradi
oblikovne omrtvelosti in pomenske raztegljivosti prenesejo zlasti
enozložnice vseh vrst sestave in sprijeme:
k ajpak
,
kajpada
,
kajneda
,
seveda
,
vseskozi
,
malodane
,
tolikodane
,
potemtakem
,
napak
<
na-
opak
,
tjavdan
itd.
Po izvoru ločimo samostalniške, pridevniške, zaimenske, štev
niške in glagolske prislove; živa je njih tvorba le še pri pridevniku
in števniku.
Prislovi po pomenu
Krajevni. — a) Ti boš pa
doma
ostala. Ne hodi
proč! Daleč
daleč
so planine. Pridi
bližel Tam
vidi gnezditi strupene gade in
tam
brlog,
kjer
ima tigra mlade.
b)
Tam doli
po polju pa stopa nekdo.
Tam daleč nekje
za goram
je moralo goreti.
Spotoma domov
gaje obšla slabost.
Tu
in
tam
sivo
pobočje je pričalo o cvetočih narcisah. Poti
navzgor
smo v temnem
tisočletju z upognjeno glavo zaman iskali.
Ležeče tiskani izrazi so prislovna določila kraja, izražena s samo-
stalniškimi, pridevniškimi ali zaimenskimi prislovi. V zgledih pod
a) določajo glagolsko dejanje glede na kraj. V zgledih pod b) je po
več krajevnih prislovov skupaj; vsi skupaj pojasnjujejo glagolsko
dejanje, drugače pa se med seboj natančneje določajo, n. p r.: gorelo
256
