ko ga v nekaterih zvezah še sklanjamo:
nekaj kratov
ali
krati,
druge krati,
v
kratihplačati
( = v
obrokih).
Ti izrazi so nespremenljivi,
torej prislovi, in nam povedo, kolikokrat se ponavlja glagolsko
dejanje ali kolikokrat je mera kake stvari različna od druge. V tem
pomenu je sestava s
-krat
živa in jo poznajo vsi glavni števniki, pa
tudi izrazi količine:
precejkrat, dostikrat, nekaterikrat, malokrat,
kajkrat, neštetokrat, čestokrat, ničkrat, redkokrat
itd. Tako sestav
ljeni izrazi so po rabi in pomenu prislovi mere, imenujemo jih pa tudi
ponavljalne (frekventativne) števnike.
Pomni.
Enkrat
se sme rabiti le v pravem števniškem pomenu, ne pa v časovnem:
nekoč
,
nekdaj
,
kdaj.
Namesto pogostne tuje zveze
za enkrat
rabimo
za sedaj.
2.
Saj je dvakrat palo vmorje:
prvič
je reklo štrbunk,
drugič
pa seje
slišalo štr-bunk. Povem ti, da si to storil
prvič (prvikrat)
in
zadnjič
(zadnjikrat).
Devetkrat je omagala mravlja,
desetič (desetikrat)
je le
preplezala kamen.
Stotič (stotikrat)
sem zvrnil, sedaj malo počijem.
Zgornji ležeče tiskani izrazi so narejeni iz vrstilnih števnikov z
obrazilom
-ič
ali pa so sestavljeni s
-krat.
Tako oblikovanje vrstilnih
števnikov je živo in nam pove, k a t e r i k r a t se po vrsti dejanje po
navlja ali godi. Kadar take števniške prislove pišemo s številkami
(n. pr. pri naštevanju po točkah), stavimo piko za številom kakor
pri vrstilnih števnikih. Tako so narejene tudi oblike iz nekaterih
pridevnikov, ki kažejo na zapovrstnost:
zadnjič
—
zadnjikrat, sled
njič
—
slednjikrat, poslednjič
—
poslednjikrat,
toda samo
vnovič,
naglic, posamič;
pa navadno:
vsakikrat.
Ker je zapovrstnost tudi
časovna, so nekateri teh izrazov dobili pomen časovnega prislova:
drugič, prihodnjič, poslednjič, zadnjič
itd.
Pomni. Za izražanje ponavljanja nam rabijo še drugi izrazi. Namesto
krat
se
pogosto govori in piše
pot
, v tem primeru kot pravi samostalnik:
Zakaj pa vriskali so
drugo p o t? Trikrat je odrinil krono
,
vsako p o t rahleje.
Namesto z obrazilom ali
s samostalnikom
pot
pa si včasih pomagamo tudi s predlogom v in z vrstilnim števnikom
za srednji spol ednine: v
prvo
, v
drugo
, v
tretje
itd.
Še v tr e tje so zavriskali. Če nama
je v p rv o spodletelo, j o bova pa v drugo dobila.
Od tod je predlog vprešel tudi v prislov-
ne oblike na
-ič,
kjer ga pišemo skupaj s prislovom, ker nima več pravega samosvojega
pomena:
vprvič, vdrugič, vnovič
itd. Po narečjih se namesto
krat
in
pot
uporabljajo
še drugi izrazi.
253
