jeseni
,
davi
,
lani
,
jutri,
sredi, ven,
sinoči, gori
,
doli; križem
,
paroma
,
potoma, curkoma, deloma
,
mestoma, vekoma-j, nenadoma, večinoma
,
korakoma, mahoma, strahoma
itd. Veliko je tožilnikov, ker odgo
varjajo na vprašanja
kam? kdaj? koliko?: gor, dol,
silo,
danes
,
dandanes, letos,
ta čas itd. Tudi imenovalniških oblik imamo, ker
se je čut za rabo tožilnika izgubil: sila,
večina
, groza itd.
Predložnih zvez in oblik imamo vseh vrst: včasi,
včasih, poleti,
pozimi, pomladi, ponoči, podnevi, počasi, pokonci, poceni, pogodu,
povrh, povečini
,
po navadi, po strani, po vrsti, po sili, po robu, začasa,
zapored, zapovrstjo, zavoljo
,
zategadelj, zastran, sčasoma
, s
časom,
spotoma
ali s
potom, zlasti, zviška, zadaj, nazaj, notri, noter, znotraj,
zunaj, zmeraj, zmerom, zraven, zgoraj, spodaj, zdolaj, zjutraj, zvečer,
skup, skupaj, okoli, opoldne, opolnoči, ob noč, napoti, naglas, narobe,
navdol, navzdol
,
navzgor, navzkriž, navzlic, navdan, na mah, naposled,
naprodaj, naposodo, na srečo, na žalost, kvišku, kmalu, hkrati, vkup,
v kraj
,
vnic, vznak, vpričo, vred, vmes, vbogajme, dosti, zadosti,
dovolj
( = do volje),
dosihmal, dosegamal
itd.
Samostalniki nimajo svojega prislovnega obrazila; imajo pa
velik delež v oblikah in zvezah, ki so danes samo nepregibni prislovi.
Pridevniški. — 1. Ptički pod nebom veselo pojo. Kako glas-
no,
ljubo
šumljaš, kako
čvrsto, krepko
skakljaš.
Rdeče
je obrobila
zarja planine. Zunaj sneg in mraz, v izbi pa le po
gorko.
Nekako
prijetno
se čuje,
posebno
zvečer, glas trlic iz daljave. Govoril je
slovenski
. Smrekarica je gledala za
nedeljski
oblečeno hčerjo. Ali
znaš
nemški?
Debelo
po gorjansko
jo zarobi! Čisto
po gosposko
se nosi. Tako
lepo
po domače
zna povedati. Po
bliskovo
mu sablja gre.
Po očetov
sko
skrbi zanj. Ta človek se je
po pasje
lizal. Ne pričaj
po krivem!
Ta trpi
po nedolžnem
.
Po nemarnem
jo je skupil.
Po malem
je vse
zapravil.
Ležeče tiskani prislovi v prvem odstavku so narejeni iz pridev
nikov z obrazilom -o,
-e.
Ta tvorba je pri pridevnikih tako živa,
da nam to niso samostojne besede, marveč oblike pridevnika.
Zato imamo najpogosteje le te pred očmi, kadar govorimo o tvorbi
prislovov. Pridevniki na
-ski, -ški
so včasih redno tudi v prislovu
245
