Slovenska slovnica 1956 - page 243

2. Primerjaj: lomiti — lomastiti, mikati — mikastiti; sopsti
sopihati, udariti — udrihati.
S priponama -
asti
- in
-iha-
se more glagolsko dejanje tudi
povečati.
Prislov (adverb)
Splošno
Prepelji, brodnik, me
iakojl
Preden zdani se, mi
daleč
je priti
nocoj. Naprej
,
naprej
tiraj svoj čoln!
Naravnost
mi povej! Pravijo,
da ni
bas varno
iti
tod obsorej. Tukaj
je
gotovo
eden moj. Rajnki
moj oča so
tako radi
hodili nad polhe
kakor
jaz
zdaj
, če
še rajši
ne. Tukajle
sva kurila,
precej tule
pa je stal votel gaber.
Toliko
mora
človek usta odpreti,
kolikor
si upa požreti.
Ali jutri
prideš?
Da (ne
,
seveda
,
morebiti). Zakaj ne
prideš
več? Zato da ne.
Ležeče tiskane besede v zgornjih stavkih so prislovna določila
časa, kraja, načina, mere, vzroka. Poleg tega imamo besede, ki
dajejo poudarek drugim stavčnim členom ali pa določajo razmerje
do celotne misli v stavku. Te besede se ne pregibljejo. Imenujemo
jih p r is lo v e ali adverbe. V živem govoru so zelo pogostne.
P r is lo v i ali adverbi so nepregibne besede, ki določajo kraj,
čas, način, vzrok in mero, dajejo besedam v stavku poudarek ali
določajo razmerje do celotne misli.
Prislovi po obliki
Samostalniški. — 1. To
noč
nam jo doseči je mogoče. Smrtna
žetev
vsak dan
bolj dozori.
Od dne do dne
se mu je hujšalo zdravje.
Včasih
gre
zgodaj zjutraj z doma
in je
po ves dan zdoma; po navadi
se vrača
domov
šele pozno
zvečer; čez dan
je le malokdaj
doma.
Med gornjimi ležeče tiskanimi prislovnimi določili imaš prave
samostalnike, nekatere s predlogi in zaimki, druge brez njih; ti
v različnih sklonih opravljajo vlogo prislovnih določil. To niso
prislovi kot samostojna besedna vrsta, marveč samostalniki v vlogi
prislovnih določil v stavčni zvezi.
243
I...,233,234,235,236,237,238,239,240,241,242 244,245,246,247,248,249,250,251,252,253,...336
Powered by FlippingBook