Mnogo pridevnikov je razvilo poleg redne prislovno oblike z
obrazilom še druge oblike po zgledu samostalniških. Tako so se
nam ohranile zlasti oblike nekdanje imenske sklanje pri pridevniku:
zlepa, zgrda, zlahka, sprva, stežka, shuda, zmlada, znova, scela,
skratka, dodobra, docela, dočista, domala, zdavna-j, od davnaj, k ljub
(<
k ljubu).
Ker pridevniške oblike niso več iz žive sklanjatve, jih
ne občutimo kot sklonske oblike in jih pišemo skupaj s predlogom.
V nekaterih primerih je v rabi tudi oblika z živo sodobno sklonsko
obliko; v takem primeru jih pišemo včasih še narazen:
iz mladega,
iz celega, do malega,
toda
zgrdo, zlepo, shudo.
Takih razlik je še več,
n. pr.:
potiho, potihoma,
toda
po tihem; nagloma, nanagloma,
toda
na naglem
;
podolgoma,
toda
po dolgem.
Zaimenski. — 1. a)
Kod
si hodil,
kje
si bil? Oko ti plameneče,
kam
si se zagledalo?
Kdaj
srečno moje bo domovje?
Kaj,
deček,
gledaš me debelo?
Zakaj
nazaj?
Koliko
zaslužiš?
Kako
živiš?
Doklej
naj še potrpim?
Odklej
že delaš?
Čemu
se ubijaš?
b)
Tu
rod je moj,
tu
moj je kraj,
tu
živel rad bi vekomaj.
Tam
na levi so grobovi,
tam
spiš ti.
Tja
bomo našli pot, kjer nje sinovi
si prosti volijo vero in postave.
Tod
šekla bodo bridka jekla.
Tedaj
končana pot bo moja. Jaz tudi ločim se
sedaj. Dotlej
mi bodi zdrav!
Doslej
si bil zmeraj prvi, glej, da boš tudi
poslej.
Slovenec sem,
tako
je mati dejala. Kolikor jezikov znaš,
toliko
ljudi veljaš.
Zato
pa rečem
vam : najlepša je mladost.
Zatorej
teman mi duh je in mračan.
c) Na tisto tiho domovanje,
kjer
mnogi spe nevzdramno spanje.
In
koder
vodi te samotna pot, srečavaš starko smrt povsod povsod.
Dokler
prosi, zlata usta nosi,
kadar
vrača, hrbet obrača.
Kar
bode
shranjenih voda v oblakih tvojega neba,
kar
vode v tvojih bo pla
ninah,
kar
bode v cvetnih je ravninah, tačas pridrevi vse na dan!
Odkar
sem se zavedel, pod svojo streho nisem spal.
Kakor
si postelješ,
tako boš spal.
Kolikor
glav, toliko misli.
č)
Nekje
v deveti deželi sta
nekdaj
živela mož in žena.
Nekam
hodi, pa ne vem kam.
Nekam
čuden je zadnje dni. Njega
od nikoder
ni. Ti streti me moreš, potreti
nikdar
!
Nikar, nikar
se me ne boj!
Nekako (nekam, nekaj)
težko hodiš danes. Kaj
neki
skriva?
249
