storiti iz jeze
,
iz hudobije
,
iz lakomnosti; iz srca rad; iz uma biti;
izlepa
,
izgrda.
Pomni. Lubadar je v smreki in prileze
iz
nje, ptič sedi
na
smreki in zleti
s
smreke.
V prislovih iz predložnih zvez se je
i
rad obrusil:
zlepa
,
scela
,
sprva.
Predlog od. — Pomeni izhajanje iz bližine predmeta in se v
tem loči od predloga iz, ki izhaja iz notranjščine. Od tod razmerje
od: do
kakor
iz:
v. Ker pa je bližina označena tudi s predlogoma
k,
pri,
je tudi tema dvema nasprotek;
sedim pri sosedu
,
grem k
sosedu: prihajam od soseda.
Predlog
od
pomeni 1. kraj:
od strehe
kaplja; od Urala do Triglava; od kraja začeti; pritrgati si od ust;
to mi je od rok; ločen od hrupnega sveta; rana od noža; očistiti od
greha; terjati pet od sto;
2. čas:
od začetka; od mladih nog; od tistih dob; od štirih do ene
so trate zelene; od jutra do mraka.
3. Iz krajevnega izvira preneseni pomen izvora, tvarine, vzroka
in načina:
otroci od prve žene; tistole pišče je od sosedove koklje;
ključ od hišnih vrat;
—
venec od trnja; premog je nastal od organskih
tvarin; imate kaj od mesa?
—
od lakote konec jemati; od veselja
skakati; od strahu medleti; od žalosti ne spi; ves se trese od jeze;
od toče je sad tako slab; drevo se šibi od sadja; to je storil sam od
sebe;
—
od srca privoščiti; to je že od sile; fant je od samega
vraga.
4. Ker predlog
od
izraža neko ločevanje, z njim tudi primer
jamo:
sonce je večje od zemlje; eden lepši od drugega; najboljši
od vseh.
5. Včasih je pomen po izvoru zelo blizu svojilnemu, vendar
jezik natanko loči:
to uro imam od strica; prej je bila stričeva
,
sedaj
je pa moja. Tako je zapisano v mojem pismu od strica
, v
tvojem je
morebiti drugače.
6. Predlog
od
nam rabi v trpni obliki za izražanje vzroka in
izvora:
opikan od komarjev; zažgano od strele; poslan od prijatelja.
Za izražanje sredstva ne rabimo
od: vas je obdana z griči; grob je
267
