Slovenska slovnica 1956 - page 232

jeziku. Pri starejših pisateljih in zlasti v štajerskih narečjih pa je
rodilnik zelo redna raba.
4.
a) P o jd i, Minka,
zapri
duri! P o jd ite ,
povejte
bratom!
T ec i brž in
povej
stricu veselo novico! Zdravnik na j p r id e in
pogleda
bolno mater!
b) Zdaj pa le p o jd ite ,
da
konja
izbereval
D a j,
da naredim
obleko! P o š lji koga,
da kupi
olja! Zdravnik je p r iš e l,
da ustavi
kri in
zašije
rano.
c) Šli so
in povedali
bratom. Zdravnik je p r iš e l
ter ustavil
kri
in
zašil
rano.
V gornjih stavkih imamo namesto namenilnika za glagolom
premikanja pod
a
velelnik ali želelnik v vezalnem ali brezveznem
priredju, pod
b
odvisnike z veznikom
da
(namerni odvisnik), pod
c
pa vezalno priredje s povednim naklonom. Tako se ogibljemo name­
nilniku pri dovršnih glagolih, ker ga pri njih ne stavimo radi.
Deležniki
Deležnik na -e. —
Molče
trobental bo. Čuj, duri tam
ječe
zaškripljejo. Na pragu
stoje,
jaz oziram se v svet.
Grede
v mesto,
se je ustavil pri nas.
Skakaje
okoli hiše, si je zlomil nogo.
Igraje
narediš to danes. In glej, mladenek cvetni zbor, slavilno pesem
prepevaje,
srebrne strune
prebiraje,
privre čez prag na beli dvor.
Prijazno
meketaje
vrh skale, sta kozi vabili k sebi ovce pod seboj.
Žena je
opotekaje se
stopila za njo.
Ležeče tiskane oblike so tvornosedanji deležniki na
-e.
V živi
rabi so samo oblike nekaterih nedovršnih glagolov. V stavku nam
rabijo kot prislovna določila načina, časa, dopustitve in vzroka,
toda poudarek ni na zvezi med obema glagolskima dejanjema,
marveč na hkratnosti obeh dejanj. Kadar ima deležnik poleg sebe
kako prislovno ali predmetno dopolnilo, ga ločimo z vejico od
osebnega glagola.
Tvornosedanji deležnik na
-e
je živ le pri nekaterih nedovršnih
glagolih, zlasti pri glagolih III. vrste
(bežati
beže),
V. vrste 1. in
2
. razreda
( igraje, dremaje)
in pri glagolih VI. vrste
(kupuje,
danes
232
I...,222,223,224,225,226,227,228,229,230,231 233,234,235,236,237,238,239,240,241,242,...336
Powered by FlippingBook