Glagol
dati
ima v teh stavkih isti pomen kakor
poslati,
torej
povzroča premikanje.
Obleko, predivo, platno
so namenilnikov
predmet, ne pa predmet glagola
dati,
saj dajemo krojaču blago,
da nam naredi obleko itd.
Glagol d a ti v pomenu p o s la t i se veže z namenilnikom.
Pomni. Od namenilnika je treba ločiti tako imenovani kratki nedoločnik (brez -i),
ki se pogosto rabi v pogovornem jeziku: Pojdimo
spat!
Ne morem
spati
, v pogovornem
jeziku: Ne morem
spat.
— Cilka gre na potok
prat.
Ne more
(o)prat (oprati),
ker nima
mila.
2. Navsezgodaj je h ite l
kosit.
Navsezgodaj je h ite l
kositi.
— Mati je u k a z a la hčeri seno
sušit,
dekli pa pšenico
žet.
Mati
je hčeri u k a z a la seno
sušiti,
dekli pa pšenico
žeti.
— Ne p u s tim
te
sekat
drv. Ne p u s tim ti
sekati
drv. — Mati b r a n i sinu
pit.
Mati b r a n i sinu
piti.
— Ne m a ram
plet,
hočem jagode
brat.
Ne m a ram
pleti,
hočem jagode
brati.
— Ne m o rem
kosit,
m o ram
orat.
Ne m o rem
kositi,
m o ram
orati.
— Hotel je
jest
in
spat.
Hotel je
jesti
in
spati.
— N am e ra v a l je v mesto usnje
kupovat.
N am e ra v a l je v mestu
kupiti
usnje.
V teh dvojicah stavkov stoji za osebno glagolsko obliko istega
glagola zdaj namenilnik, zdaj nedoločnik, kakor terja pomen.
Glagol
hiteti
pomeni: a)
hitro kam iti
ali b)
hitro kaj delati;
prvi
pomen terja zvezo z namenilnikom, drugi z nedoločnikom.
Glagoli
ukazati, pustiti, braniti, marati, hoteti, moči, morati,
nameravati
ipd. ne pomenijo premikanja neposredno, a ga po
sredno lahko povzročajo:
ukažem, pustim, branim
itd. it i
sekat,
brat, kupovat
itd. Izraz premikanja je tako splošen, da za razume
vanje ni potreben, a zvezo z namenilnikom terja tudi zamolčan.
Kadar taki glagoli ne povzročajo premikanja, marveč merijo ne
posredno na kako drugo dejanje kot svoj predmet, se vežejo z
nedoločnikom:
ukažem, branim
itd.
sekati, brati, kupovati
itd.
3. Potlej po j deva orožja
izbirat.
V nedeljo popoldne je šel
Luka koscev
prosit.
Midva bova rajši h o d ila rakov
lovit
in zajcev
gonit.
V teh primerih stoji namenilnikov predmet v rodilniku. Posta
vili bi ga lahko tudi v tožilnik, kar je danes redna raba v knjižnem
231
