Pri pasivnih glagolih je mogoč tak sedanjik tudi v 3. osebi:
S to objavo
se prekliče
veljavnost spričevala ( = prekličem veljav
nost).
Dovršni sedanjik ima pravi pomen sedanjega trenutka le v
redkih primerih, ko se glagolsko dejanje izvrši hkrati z izgovorom
glagola. Pravimo mu i z v r š i ln i ali efektivni sedanjik; uporab
ljamo ga v 1. in 3. osebi.
2. Kdor nazadnje
pride
, kosti
dobi.
Kopriva ne
pozebe.
Na raz
valinah novina
oživi.
Nagnito drevo samo
pade.
Rastlina
zasnuje
in
nastavi
popke, potem
zaspi.
Če odbor
ugotovi
, da je rokopis
nečitljiv, ga
vrne.
Gornji stavki izražajo splošne resnice, p re g o v o r reke, predpise,
pravila, ugotovitve, ki se opirajo na izkustvo (empirijo). Dovršni
sedanjik nam ne pove, da se kako dejanje godi v sedanjosti, pre
teklosti ali prihodnosti, marveč, da se zgodi to dejanje lahko v
vsakem času. Kadar koli kdo pride nazadnje, bodi v preteklosti,
sedanjosti ali prihodnosti, zmeraj dobi kosti.
Dovršni sedanjik ali aorist zaznamuje zgolj nastop ali izvršitev
dejanja ne glede na čas. Imenujemo ga i z ku s t v en i ali empi
rični sedanjik.
3. Kdo
vzdigne
ta kamen? Kdo se
znajde
v tej zmešnjavi? Ali
razbiješ
oreh s prstom? Ali
vržeš
kamen čez vodo? Rad bi ga
poznal, ki mi
zabrani
pot čez travnik.
Ne muči se, teh zapahov živ krst ne
odmakne
brez orodja!
V takem vremenu me s parom konj ne
spraviš
od doma. Ne
pride
več sama do zdravnika, je preslaba. Zvečer ne
zaspim
in ne
zaspim
,
zjutraj sem pa ves zaspan. Če se ji sproži jezik, je nihče ne
ustavi.
Ne
utegnem
(namreč: si časa, da bi kaj naredil).
Ležeče tiskani dovršni sedanjiki ne izražajo dejanja, ki bi se
zgodilo v določenem času, marveč ie obstoječo možnost ali ne-
možnost, da se dejanje izvrši ne glede na čas:
kdo more
ali
ne more
vzdigniti
,
se znajti
,
razbiti
,
vreči
,
zabraniti, odmakniti
,
spraviti
,
priti
,
zaspati
,
ustaviti
,
najti.
Tak dovršni sedanjik uporabljamo zlasti
tedaj, kadar vprašujemo po možnosti (odvisna in neodvisna vpra-
208
