Prvi glagol v gornjih trojicah je dovršnik IV. vrste, drugi in
tretji pa sta nedovršnika po V. oziroma VI. vrsti. Pomenskega
razločka med zadnjima dvema ni, a boljše in lepše so krajše oblike
po V. vrsti.
5.
Vsi navedeni glagoli (razen v točki 3., ki so imenski) so zlo
ženi. Nezloženi glagolski glagoli te vrste so:
krščevati
(od
krstiti
),
reševati
(od
rešiti), srečevati
(od
srečati)
in
plačevati
(od
plačati).
Poudarek v VI. vrsti. — a) Poudarek na osnovi:
svetovati, sve-
tujem, svetuj! svetujte! svetoval, svetovala, nasvetovan, posvetovanje.
Tako se morejo poudarjati še:
dedovati, koledovati, letovati, moledo-
vati, oprezovati, spametovati, pestovati, plesnovati, podlazovati,
pomižikovati, strezovati, zaplečevati, verovati, omecevati, premeto-
vati, osebenjkovati, prerekovati.
V štiri- in večzložnicah se je nujno razvil stranski poudarek
svetovati
in ta je lahko prevzel vlogo glavnega; tako se je vsa ta
poudarna vrsta v nedoločniku zlila s končniško poudarjenim
kupo
-
vati
in je po njem tudi razvila sedanjik
svetujem.
Dvojnice so zapi
sane že v SP, ki dovoljuje poleg
kmetovati
,
kmetujem
tudi
kmetovati,
kmetujem
in tako še:
nadlegovati, napredovati, obedovati, znameno-
vati, zaznamovati
,
škodovati
,
pomenkovati se, popotovati, posredovati,
varovati, zametovati, zanohtovati, pritrkovati, pohajkovati, polež-
kovati, zajtrkovati, zalezovati, odskakovati.
b)
Poudarek na obrazilu:
kupovati, kupujem, kupuj! kupujte
kupoval, kupovala, kupovanje.
B r e z p r i pon s k i gl agoli
Brezpriponski glagoli so:
dam, jem, vem
in rem. Vsi so brez
pripone v sedanjiku, v nedoločniku ima pripono samo glagol
vede ti
. Zato se obrazila dodajajo neposredno podstavi; pri tem se
po glasovnih zakonih dogajajo spremembe, zaradi katerih so nam
ti glagoli v svojih oblikah nepravilni.
Biti
dela oblike od več korenov
in s tem še veča vtisk nepravilnosti, medtem ko se zloženke uvrščajo
v druge vrste.
200
