na -
č
dela neposredno iz te oblike:
delajoč, ravnajoč, menjajoč,
deležniki na -c pa iz njihove osnove na -j -:
delaje, ravnaje, menjaje.
Prav od teh primerov se je
-jo
razširil tudi na druge glagole, kjer
ga prvotno ni bilo.
Drugi razred: sedanjiška pripona
-je-.
— 1. suk-a-ti, sučem
( < suk-je-m); lagati, lažem; vihati, višem; metati, mečem; glodati,
glojem; klicati, kličem; rezati, režem; risati, rišem; škripati, škrip-
ljem; zobati, zobljem; devati, devljem; dremati, dremljem; orati,
orjem.
Značilnost tega razreda je:
-ati, -jem.
V zvezi s sedanjiško
pripono
-je-
se konec podstave spreminja po glasovnih zakonih:
maz-jem
>
mažem, met-je-m
>
mečem, škrip-je-m
>
škripljem.
Glagol
(po)stla-ti
ima pravilen sedanjik
(po)stel-j-em, (po)sla-ti
pa
je v sedanjiku preko
poslie-m
dalo
pošljem
in po asimilaciji
pošljem.
2. Dihati, diham = dišem; dremati, dremam = dremljem;
mikati, mikam = mičem; devati, devam = devljem; pihati, piham
= pišem; jemati, jemljem; zajemati, zajemam = zajemljem.
Nekateri glagoli V. vrste se lahko spregajo po 1. ali 2. razredu.
V nekaterih govorih so bolj v rabi te, v drugih druge oblike;
v osrednjih narečjih so bolj domače oblike po
1
. razredu.
Glagoli tega razreda se v 3. os. mn. prvotno niso končevali na
-ejo
, marveč na
-o: plešo, kažo, orjo, vežo, pišo ;
po tej obliki so
tudi narejeni tvornosedanji deležniki na
-č: plešoč, orjoč, vežoč,
pišoč, jemljoč, iščoč, kažoč, kopljoč.
Pri glagolih, ki se v sedanjiku
lahko spregajo tudi po
1
. razredu, imamo redno sed. deležnik po
tem razredu, ker sicer oblika preveč spreminja podobo (etimološko
načelo zmaguje!):
dihajoč, dremajoč, devajoč, pihaje, trepetaje ,
skakaje
,
jokajoč, jo kaje,
ne pa:
dišoč, skačoč, trepečoč, jočoč
ipd.
Tretji razred: sedanjiška pripona
-e-.
— 1. a) V ta razred gre
nekaj glagolov, ki se jim podstava v sedanjiku in nedoločniku loči:
br-a-ti
< bər-a-ti
gn-a-ti
< gən-a-ti
ber-e-mo < ber-e-mo
žen-e-mo < gen-e-mo
zv-a-ti
< zəv-a-ti
zov-e-mo < zov-e-mo
196
