2. Nedoločnik
hoteti
se spi ega po 3. vrsti, prav tako velelnik
hoti,
sedanjik
hočem
<
hot-je-m
pa ne. Nikalna oblika
nočem
<
nehočem
ali
nečem
<
nehəčem;
skrčena oblika
čem, češ, če
je
nastala iz
həčem, həčeš.
3. Iz nedoločniške podstave delamo deležnik na
-en,
iz tega pa
glagolnik. Zatorej so pravilne oblike:
zažel-en, požel-enje, žvrgo-
lenje, hrepert-enje, kopmenje
(ne pa:
zaželjen
itd.). Izjemoma sta
prišla pod vpliv glagolov IV. vrste
življenje
in
trpljenje,
ki bi se
morala glasiti
živenje
in
trpenje,
kakor jih beremo še v 17. st.
4. Od glagola
stati, stojim
sta pravilno izvedeni obliki
obstati,
obstojim
in
pristati, pristojm,
nedovršnika pa:
obstajati, obstajam
in
pristajati, pristajam,
kakor imamo tud i:
nastajati, postajati, vsta
ja ti
itd., ne pa:
nastojati, postojati, vstojati,
tako tudi ne:
obsto
jati, pristojati.
5. Obledelo
pisavo sem komaj razločil. Janez je prišel iz Brčkega
z
ogorelim
obrazom.
Osiveli
lasje so pričali o hudih skrbeh.
Zasta
reli
dolgovi.
Zardela
lica.
Počrneli
zidovi.
Ležeče tiskane oblike so opisni deležniki neprehodnih glagolov,
a pomenijo stanje. Ker neprehodni glagoli navadno nimajo oblike
trpnega deležnika (kakor n. pr.
ogoret
ali
ogoren),
ga nadomešča
opisni deležnik.
6
. V to vrsto gresta tudi glagola
umeti
in
imeti. Umeti
je skrčil
umejem
>
umem
(kakor samoglasniški razr. I. vrste:
smem). Imeti
je
ohranil prvotne oblike po V. vrsti le v sedanjiku
imam, imaš
. .. in v
sed. del.
imajoč;
povsod drugod ima oblike po III. vrsti: vel.
imej
—
imejte,
del.
imel
—
imela -o.
Zanikano se glasi
nimam
( <
neimam)
—
nimaš,
toda vel.
ne imej,
del.
ne imajoč.
Včasih je bilo teh glagolov
več in so tvorili poseben razred te vrste.
Glagol
umeti
ima vel.
umej,
toda v sestavi
doumi, razumi.
Poudarek v III. vrsti. — a) Poudarek na osnovi imata samo gla
gola
videti
in
slišati: slišati, slišim, sliši! slišite! slišal, slišala, uslišan,
slišanje.
b)
Premični poudarek imajo vsi drugi glagoli:
želeti, želim
želi! želite! želel, želela, zaželen, poželenje.
192
