Seveda niso pri vseh glagolih zmeraj zastopane vse te sestavine.
Podstava se v svojem koncu spreminja po glasovnih zakonih, če
tako zahteva srečanje s pripono ali z obrazilom:
pih-a-ti
—
piš-e-m
<
pih-je-m
;
kaz-a-ti
—
kaž-e-m
<
kaz-je-m
;
ostrig-el
—
ostriž-en
<
ostrig-en
—
ostriči
<
ostrig-ti
—
ostriz-i
<
ostrig-i.
Take spre
membe ne podirajo stalnosti podstave.
Priponski glagoli. —
Oglej si naslednje glagolske oblike ter
primerjaj njih sedanjiško in nedoločniške osnovo:
tres-ti
su-ni-ti vid-e-ti hval-i-ti del-a-ti kup-ova-ti
tres-e-mo su-ne-mo vid-i-mo hval-i-mo del-a-mo kup-uje-mo
Gornje glagolske dvojice stoje v nedoločniku in sedanjiku. Ako
odbijemo nedoločniško obrazilo
-ti
in sedanjiško obrazilo
-mo
za
1. os. mn., dobimo nedoločniško in sedanjiško osnovo. Te dve
osnovi se v večini primerov ne ujemata, vendar pa je obema skupna
podstava. Med podstavo in obrazilom je pripona, nedoločniška
oziroma sedanjiška. Vidimo, da imajo vsi sedanjiki pripono, od
nedoločnikov pa le prvi ne. Glagolov, ki so v nedoločniku brez pri
pone, a jo imajo v sedanjiku, je več.
Nedoločniška in sedanjiška osnova se navadno ločita po p r i
pon i. Glagole s pripono v sedanjiku imenujemo p r ip o n s k e .
Brezpriponski glagoli. —
Poišči pripono v sedanjiku in ne
določniku naslednjim štirim glagolom:
da-m < dad-m
je-m < jed-m
ve-m
< ved -m
se-m
das-te < dad-te jes-te < jed-te
ves-te
< ved-te
s-te
da-ti < da- ti
jes-ti < jed-ti
ved-e-ti < ved-e-ti
(bi-ti)
Nobeden teh štirih glagolov nima sedanjiške pripone, nedoloč
niško pa samo
vedeti.
V srbščini in hrvaščini so se razvile oblike s
sedanjiško pripono
dad-e-m, jed-e-m,
medtem ko je pri nas korenski
d-
onemel ali se spremenil v
s
pred
t.
Zaradi te oblikovne posebnosti
ločimo te štiri glagole od priponskih.
Glagoli
dam, jem, vem, sem
so brez sedanjiške pripone, zato jim
pravimo b r e z p r ip o n sk i.
183
