Slovenska slovnica 1956 - page 177

Način. — Sodnik
sodi
zločinca. Zločinec je
sojen.
Izdajalec
se je sodil
sam. — Učitelj
pohvali
učence. Učenci
so pohvaljeni.
Nekateri ljudje
se
ob vsaki priložnosti
pohvalijo.
V pivem primeru prehaja dejanje sojenja od sodnika na zlo­
činca; sodnik nekaj dela (»tvori«). V drugem primeru osebek nič
ne tvori, ampak dejanje le od zunaj prehaja nanj, sam le nekaj »trpi«.
V tretjem primeru izhaja dejanje od osebka in se nanj tudi povrača.
Zato govorimo pri glagolu o treh načinih, kako je glagolsko dejanje
izraženo: o tvornem, trpnem in srednjem (aktiv, pasiv in medij).
Pri spreganju moramo paziti na osebo, število, čas, naklon in
način.
N eo sebn e o b lik e
Nedoločnik. — Ne morem
vzdigniti, sedeti, pisati, hoditi, kupo­
vati.
Ne smeš
nesti, tepsti, grebsti, krasti, plesti.
Mati mora
peči
kiuh, ovčar
striči
ovce, hlapec
vpreči
konja.
Kaj v svoji hiši ne smem
postreči
ljudem in
reči
nobene besede?
Ležeče tiskane oblike v gornjih stavkih imenujemo nedoločnik
ali infinitiv; končuje se na
-ti
ali
-či.
Namenilnik. — Na, Krpan, pij in jej, potlej pojdeva oiožja
izbirat.
Vsako jutro hodijo
delat
trije delavci. Gremo krompir
peč.
Oče je dal fanta
učit.
Pokličite otroke
jest!
Stavki z ležeče tiskanimi glagolskimi oblikami izražajo neki na­
men; povsod bi se lahko vprašali:
čemu pojdeva, hodijo, gremo, je
dal, pokliči
? Zato imenujemo te oblike namenilnik (supin). Osebne
glagolske oblike, za katerimi stoji namenilnik, pomenijo premikanje
ali vzrok premikanja. Namenilnika ne smeš zamenjavati z ne­
določnikom!
Deležnik na -e. —
Molče
orožje svoje vsak si vzame.
Mrmraje
razjahajo čete vse. Duri
ječe
zaškripljejo.
V gornjih stavkih so ležeče tiskane glagolske oblike prislovna
določila načina. Iziazili bi jih lahko tudi s samostojnim stavkom,
n. pr.
molči in vzame.
Izražajo hkratnost dejanja. Ti deležniki se
izpeljujejo samo od neprehodnih trajnih glagolov z obiazilom
-e;
12
177
I...,167,168,169,170,171,172,173,174,175,176 178,179,180,181,182,183,184,185,186,187,...336
Powered by FlippingBook