Glagolski vid je pogosto izražen že v podstavi sami: glagoli
menjajo svoj vid s prevojem ali daljšanjem korenskega samoglas
nika, z daljšanjem podstave in .s privzemom nove pripone.
Pomni.
Nekateri glagoli imajo nedovršnike tudi iz drugih osnov: reči — praviti,
vreči — metati ipd.
2
.
a) izleči, naleči, obleči, odleči, poleči, prileči, podleči, razleči,
žaleči, uleči se; nasesti, posesti, presesti, zasesti, usesti se;
b) naležati se, obležati, poležati, zaležati, preležati, uležati se;
nasedeti se, posedeti (klobuk), presedeti (kazen), zasedeti se;
donesti, iznesti, nanesti, obnesti se, odnesti, izpodnesti, ponesti,
prinesti, prizanesti, raznesti, znesti, vnesti, zanesti, prenesti, unesti
se — donositi, iznositi, nanositi, obnositi, ponositi, raznositi, za
nositi, znositi, prenositi;
c) izlegati, nalegati, oblegati, odlegati, polegati, prilegati se,
podlegati, razlegati se, zalegati, prelegati, ulegati se; nasedati, po
sedati, presedati, zasedati, usedati se;
donašati, iznašati, nanašati, obnašati se, odnašati, ponašati se,
izpodnašati, prinašati, raznašati, znašati, vnašati, zanašati, pre
našati, unašati se.
Zgornji zgledi nam kažejo s predponami zložene glagole. V slo
venščini so glagoli lahko zloženi s temile predlogi ali predponami:
do, iz, na, nad, o, ob, od, po, pre, pri, pro, raz, s
ali
z, so, u,
v,
vz, za.
Seveda nima vsak glagol oblik z vsemi temi predponami, ta ima te,
drugi druge, ta ima več, drugi manj zloženk; včasih ima lahko isti
glagol tudi po več predpon:
izpod-, preob-, izpre-, poraz-, pripo-,
prena-
itd.
Dovršnim nezloženim glagolom predpona dopolnjuje pomen
s svojim pomenom, a ne spreminja vida; glagoli ostanejo dovršni
(pod
d).
Tu torej predpona glagol samo pomensko dopolni.
Nedovršnim nezloženim glagolom predpone večinoma dolo
čajo in omejujejo pomen na določen trenutek njihovega potekanja
ter jim tako spreminjajo vid: nedovršniki postanejo dovršniki
(pod
b).
V tem primeru torej opravlja predpona dvojno vlogo:
171