Slovenska slovnica 1956 - page 166

komaj še čutimo zvezo s števnikom.
Četrtek
in
petek
nosita ime po
četrtem in petem dnevu v tednu, števnik
vtori
, to je drugi (od tod
torek),
se je izgubil v današnji slovenščini.
2. Iz ločilnih števnikov imamo več vrst izvedenk:
a) sestave s samostalniki in pridevniki:
četverokotnik, petero­
krak, šesterokoten, obojestranski, četveronožec, osmerostop, dese­
teroboj
itd. — Pravimo sicer
trikotnik
, tudi
štirikotnik
— a natančno
vzeto je to le kvadrat, ker ima vse kote enake,
četverokotnik
je pa
vsak lik s štirimi različnimi koti.
b) -
ica: dvojica, trojica, četverica
,
peterica
ali
petorica
itd. za
skupinska imena;
c) -ka :
enojka, dvojka, trojka
(za številke in skupine),
četverka,
peterka
,
osmerka
itd .;
č) glagoli:
podvojiti, potrojiti, početveriti, podeseteriti, posto­
teriti, potisočeriti.
3. Iz množilnih števnikov imamo izvedene predvsem samostal­
nike na -ost :
enojnost, dvojnost
,
trojnost, stoternost; enkratnost,
desetkratnost
itd., ki zaznamujejo lastnost kake stvari.
Večino takih tvorb poznajo tudi prislovni izrazi količine.
4. Izvedenke iz glavnih in vrstilnih števnikov se v obliki veči­
noma strinjajo: enica ali enka ,
štirica
ali
štirka, petica
ali
p etka,
sedmica
ali
sedma, osmica
ali osma,
desetica
ali
desetka
(tudi skupina
po deset).
Od osnove
eden
je tudi
edin
-a -o, ki poleg števila izraža tudi
osamelost (od tod pomen:
beden, siromašen, edinščina
pomeni
bedo, siromaštvo); edini sin,
tolažba
... pomeni: eden in
sam
sin
. Od tod omejevalni prislov
edino = samo, le
in po l. 1848 tudi
pomen enotnosti: v tem smo vsi edini,
narodna edinost
itd.
Dva ima v sestavi navadno
dvo-: dvodelen, dvodneven, dvocevka,
a
dveleten
. Pri
tri
imajo starejše sestave tri-, mlajše pa
tro
-:
trikot,
trioglat, tridneven, tridelen
poleg
trodelen, tromesečje, tromostovje
ipd. Podobno je med
štiri
in
četvero
:
štirikoten, štiriglasno
poleg
četverokoten
,
četveroglasno.
166
I...,156,157,158,159,160,161,162,163,164,165 167,168,169,170,171,172,173,174,175,176,...336
Powered by FlippingBook