4.
Do mesta je še
dobro uro.
Na vrtu je
štiri metre
drv. Samo
kratko urico
sem zadremal.
Vsako uro
se spominjam tvoje ne
sreče. — Saj ne meri
tri metre,
ampak
tri sežnje.
Dokler je živel,
se n i govorilo
polovico
toliko o njem. Niti
dva dni
ni zdržal. Niti
minuto
n isem zamudil.
Na vprašanje k o lik o ? k a k o d o lg o ? so glavni števniki
prislovna določila mere in stoje v tožilniku; v tožilniku ostanejo
tudi pri zanikanem povedku.
Vrstilni števnik
Kaj je. —
Prvi
maj je praznik delovnega ljudstva vsega sveta.
Tretji
mesec v letu je marec ali sušeč. Ti tam
šesti
v
drugi
klopi,
koliko je petkrat šest? Josip Stritar seje rodil
6. III. 1836. (šestega
—
namreč dne —
tretjega
— namreč meseca —
tisoč osem sto šest
intridesetega)
leta v Podsmreki pri Velikih Laščah.
Vrstilni števniki nam zaznamujejo vrstni red stvari.
Vrstilni števniki so:
a) prvi -a -o, drugi -a -o, tretji -a -e, četrti -a -o;
b) peti -a -o, šesti, sedmi, osmi, deveti, deseti, stoti, tisoči;
c) enajsti, devetnajsti, dvajseti, devetdeseti;
č) enaindvajseti, dvaindvajseti, devetindevetdeseti;
d) sto prvi, dve sto drugi, tisoč tretji, deset tisoč stoti, tri tisoči.
Števniki
1
do
4
imajo vrstilne oblike (a) od drugih osnov kakor
ustrezni glavni števniki. — Vsi drugi števniki delajo vrstilno obliko
z obrazili
-i -a -o (-e)
za različne spole, le
sto
ima obrazilo
-ti -ta -to;
milijonski -a -o
je pravi pridevnik iz
milijon.
Po obliki so vrstilni
števniki določni pridevniki brez nedoločne oblike. Zato tudi ločimo
danes vrstilni števnik
drugi
od nedoločnega zaimka
drug (kdo drug,
nihče drug, ves drug — drugačen
itd. ) . Pri njih ločimo sklon, spol
in število. V sestavljenih števnikih prevzema vrstilno obliko samo
zadnji; pišemo jih skupaj razen
sto(ti)
in
tisoč(i).
Kadar jih pišemo
s številko (in to je zmeraj, kadar imamo sestavljene števnike),
stavimo vedno piko za njimi.
159
