Pregibne besede, ki zaznamujejo število, vrstni red, številčno
ločevanje ali kolikernost stvari, imenujemo š te v n ik e (numerale).
Po obliki in pomenu so števniki:
1
. glavni:
eden, pet
,
deset
,
sto
,
tisoč
itd.
2
. vrstilni:
prvi
,
drugi
,
peti
, deseti itd.
3. ločilni:
dvoj
,
troj
, peter,
stoter
itd.
4. množilni:
enojen
,
dvojen
,
dvakraten
,
stoteren
itd.
Pomni.
Poznamo še druge števniške izraze, kakor:
dvakrat
,
petič
,
desetikrat;
dokaj
, več,
manj
,
mnogo
, sila itd., ki pa so nepregibni in torej sodijo med prislove.
Glavni števnik
Kaj je. — Vrane družijo se rade,
pet
na smreki jih čepi; puška
poči,
ena
pade, koliko jih še sedi? Dva psa na kost
eno,
koljeta se med
sebo . — Čez 15
(petnajst)
minut je nameril 38°
(osemintrideset
stopinj) vročine. Prej so ozdraveli 3 (
trije)
od 9
(devetih),
sedaj pa
83 %
(triinosemdeset
od
sto
— odstotkov).
Ležeče tiskane besede nam štejejo osebe ali stvari in nam na
vprašanje
koliko?
povedo njih število. Zato jih imenujemo glavne
števnike. Pišemo jih s črkami po izgovoru ali s številkami; s črkami
pišemo nižja in enostavna števila zlasti v leposlovju, sestavljena
števila pa navadno pišemo s številkami; vsa števila pišemo s šte
vilkami v računstvu, tehniki, znanostih, preglednicah in datumih.
Glavne števnike pišemo zmeraj b re z pike.
Oblike. — Glavni števniki so:
1
.
eden(en) ena -o, dva dve, trije tri, štirje štiri; pet, šest, sedem,
osem, devet, deset;
sto, dve sto, pet sto; tisoč, tri tisoč; milijon, dva milijona; mili
jarda, štiri milijarde;
2
.
enajst, dvanajst, trinajst... devetnajst;
enaindvajset, triinpetdeset, štiriinšestdeset
...
devetindevetdeset.
Števniki od
ene
do
štiri
ločijo oblike po spolu. Enojno ne
sestavljeno obliko imajo števniki od
ena
do
deset, sto, tisoč, milijon
154
