V zgornjih stavkih so ležeče tiskani zaimki oziralni, ki izražajo
pripadnost kakor svojilni zaimki; zato jih lahko imenujemo svo
jilne oziralnike. Zanje imamo posebno obliko le za moški spol
ednine
čigar,
a tudi ta je le edninski rodilnik. Za ženski in srednji
spol, za dvojino in množino pa uporabljamo rodilnik oziralnika
kateri.
Uporabljamo pa lahko tudi oziralnik
ki
+
svojilni zaimek
v odnosni osebi, spolu, sklonu in številu.
5.
Oziralnika
kakršen
in
k olikršen
se ozirata na lastnost oz. koli
čino osebe ali stvari v nadrednem stavku. Po uporabi sta pridevnika.
Nedoločni zaimek
Kaj je. — Starost je priča, kako je
kdo
preživel mladost.
Nekdo
je prišel. Usoda ne da
nikomur
vsega. Od sladkih besedi se
nihče
ne
zredi. Svet
malokomu
prizanese.
Marsikoga
najde nesreča ondi, kjer
seje najmanj nadeja.
Vsakomur,
kdor te prosi, daj! Kdor ima s
čim,
lahko gre v Rim!
Vsem nečesa
manjka.
Če vaju
katerega
zadene, brez strahu pojdi v boj! Kaj bo, če pride
kak
vihar? Bilo je
neki
dan okoli božiča.
Nekateri
kmetje gibčen pri
plesu, pa okoren pri drevesu.
Marsikatera
bukev toporišče k svo
jemu koncu da.
Vsak
berač svojo malho hvali.
Vsi
ljudje
vse
vedo.
Nedoločni zaimki ne merijo na posamezno določeno osebo ali
stvar, marveč zaznamujejo osebe ali stvari iste vrste le splošno.
Nedoločni zaimki so:
1.
samostalni:
a)
kdo : nekdo, nihče (nihče), nikdo, malokdo, marsikdo, vsakdo;
b)
k aj : nekaj, nič, malokaj, marsikaj, mnogokaj;
c)
nobeden;
2. pridevni:
a)
kateri -a -o: nekateri, malokateri, marsikateri, vsakteri;
b)
k ak kaka -o: nekak, malokak, marsikak;
c)
k akšen -šna -o: nekakšen, marsikakšen;
č)
neki, sleherni, vsak, ves, noben, vsakršen, nikakršen.
Pomni.
Oblike z
marsi-
imajo lahko tudi kratki ali dvojni poudarek:
marsikdo
,
marsikaj
,
marsikateri
in
marsikak
.
148
