klancem se je vil potoček in preko
tega
ali
njega
(ne:
istega)
je držala
lesena brv.
Isti -a -o
ne smemo pomensko zamenjavati z
enak -a -o.
Včasih
s tem zaimkom izražamo popolno podobnost, ki je tako velika,
kakor da je istost. Dokler je razvidno, da je to le pesniški izraz po
dobnosti, je tako izražanje pravilno, sicer ne. Po tujem vplivu se
isti -a -o
nepravilno uporablja zlasti v uradnem dopisovanju namesto
nepotrebnega ali potrebnega osebnega zaimka ali
ta ta to.
Včasih se
veže
isti
z drugimi kazalnimi zaimki, n. pr.
taisti, isto tak,
a je do
mača le prislovna zveza
takisto
; namesto
taisti
človek pravimo
prav
isti človek, isto taka zmota = prav taka zmota;
ljudsko pa je:
takisto
vam povem...
I s ti -a -o smemo torej rabiti v pravem pomenu istosti, ne pa
enakosti ali namesto osebnega ali drugega kazalnega zaimka.
Pomni. Brez potrebe se kazalni zaimek ne sme rabiti; pravimo: jabolka so na
našem vrtu dobro obrodila, sosedova so pa prezgodaj odpadla (ne:
ona
pri sosedu...).
Vprašalni zaimek
Kaj je. —
Kdo
pristni kov moža razbere?
Kaj
ste šli gledat na
goro?
Katera
zver je krvoločnejša od tigra?
Čigava
je ta podoba?
Kakšen
pa si? Klepec, pokaži,
kolika
moč ti je dana!
Vprašalni zaimek vprašuje po osebah ali stvareh, njih lastnostih,
pripadnosti in vrstah.
Vprašalni zaimki so :
1
. samostalni:
kdo?
—
kaj?
2
. pridevni: a)
k akšen k akšna -o? kolik -a -o? kolikšen -šna -o?
b)
čigav čigava čigavo?
c)
kateri katera katero?
Zaimka
kdo?
in
kaj?
se ne moreta uporabljati z odnosnim samo
stalnikom, ker z njima po samostalniku ravno vprašujemo. Rabita
se torej kakor samostalnika ali s am o s ta ln o . Vsi drugi vprašalni
zaimki pa se rabijo kakor pridevniki ali p r id ev n o . Z njimi vpra
šujemo po lastnostih, pripadnosti in vrstah stvari.
141
