ti je prinesel to pismo. To mi je
nekdo
zaupal kot skrivnost.
Nekaj
sem zvedel, pa ti ne povem.
Neki
ljudje še zmeraj ne mirujejo.
Tak vendar mi
kdo
povej, kako je s to stvarjo! Ali si zvedel
k aj
določnega? Marx in Engels nista napisala
kake
celotne sve
tovne zgodovine, marveč sta se omejila le na krajša razdobja v
novejši evropski zgodovini.
Nekdo, nekaj, neki
v gornjih stavkih pomenijo d o lo č e n o
osebo ali stvar, ki pa je ne znam ali nočem imenovati.
Kdo, kaj,
kak
pa pomenijo katero koli, torej n e d o lo č e n o osebo ali stvar.
Zato je napačno, če v drugem primeru postavljamo
nekdo, nekaj
ali
neki,
kakor se v takih primerih pogosto dogaja v površnem
pisanju: Tak mi vendar
nekdo
pov e j...! Ali si zvedel
nekaj
določ
nega? Mara in Engels nista napisala
neke
celotne zgodovine...
Po njej se pretaka življenje, ki
nekaj
velja (nam.: ki
kaj
velja).
Nečesa
takšnega ne zmore ves svet (nam.:
kaj
takega ali
česa
takega). Vprašati morate
nekoga
(nam.:
koga),
ki je dalj časa tu.
Nekdo, nekaj, neki
uporabljamo za določeno,
kdo, kaj, kak
pa
za nedoločeno, katero koli osebo ali stvar.
3. Prišle so vmes
neke
zapreke.
Nekateri
ljudje vedno zabav
ljajo. To je do
neke
mere tudi zaslužil.
Po nemškem vplivu se v nekaterih zvezah pogosto sliši in
piše pridevnik
goto
v
-a -o
namesto domačih nedoločnih zaimkov:
...
gotove zapreke... gotovi ljudje... gotove mere
ipd.
Namesto nedoločnih zaimkov ne smemo rabiti pridevnika
gotov.
Pomni. Loči:
neki ljudje
od
nekateri ljudje! Neki ljudje
so določeni, a jih ne maram
imenovati;
nekateri ljudje
pa poudarja le število, a ne določnost ljudi.
4. Nimam
kaj
v roke vzeti. Niti komisija ni mogla dognati
kaj
drugega. — Res ne vem,
čemu
bi se ubadala. Sam ne vem,
pri
čem
sem.
Oblike nedoločnega zaimka
k aj
se tako pogosto rabijo v pri-
slovnem pomenu, da so nekatere postale že pravi prislovi:
čemu
kot namerna vprašalnica,
pri čem
= kje, kako;
za k aj
—
za nič
sta prislova za označevanje vrednosti. Tako je razumljivo, da je
152
