razdelil v te štiri skupine, zato nam včasih služijo za ločitev štirih
spregatev. Taka ločitev je le zunanja, znanstveno ni utemeljena.
Po tem, kako se končujejo glagoli v 1. os. edn. sedanjega časa,
ločimo lahko štiri spregatve:
-em (I), -am (II), -im (III), -jem (IV).
Osnove, pripone. — Preglej sestavne dele glagolov:
tres-ti
ču-ti
su-ni-ti žel-e-ti
kup-ova-ti
del-a-ti
pis-a-ti
tres-e-te ču-je-te
su-ne-te žel-i-te
kup-uje-te
del-a-te
piš-e-te
tres-i-te
ču-j-te
su-ni-te žel-i-te
kup-uj-te
del-aj-te
piš-i-te
Znano je, da besede izvajamo iz korenov s priponami in da jih
pregibljemo z obrazili. V zgornjih primerih imamo pri istih gla
golih za različne oblike včasih ne le različna obrazila, marveč
tudi različne pripone. Zato ločimo pri glagolih tri vrste pripon in
tri vrste osnov: nedoločniške, sedanjiško in velelniško. Iz teh osnov
delamo glagolske oblike z obrazili.
Sedanjiška osnova. — 1. Sedanjiška osnova je enaka sedanjiku
v 3. os. edn. Iz nje delamo predvsem sedanjik z dodajanjem obrazil
za posamezne osebe v različnih številih; ta obrazila imenujemo
o s e b n a o b r a z ila , ker nam kažejo osebo. Slovenščina ima ta
obrazila samo v sedanjiku. Ta obrazila so:
Oseba Ednina
Dvojina
Množina
1
.
-m -va (-ve)
-mo
2.
-š
-ta (-te)
-te
3.
— -ta (-te)
-jo
V dvojini imamo dvoje oblike; navadno se rabijo za vse spole
oblike na
-va, -ta, -ta,
vendar se ponekod govore in včasih tudi pi
šejo za ženski in srednji spol oblike
-ve, -te, -te.
Sedanjiške pripone so v glavnem tele:
-e-, -ne-, -je-, -i-, -a-, -uje;
če upoštevaš te pripone in jih primerjaš z zgornjimi štirimi spregatva
mi, boš razumel, zakaj one spregatve niso znanstveno utemeljene.
Včasih pripona ni spoznatna na prvi pogled, ker se spremeni v stiku
z osnovo, n. pr.
pis-je
>
piš-e;
prava pripona je tu
-je-,
a začetni
j
se
spoji s predhodnim
s
v
š.
180
