Če odpahnemo obrazila, dobimo velelniško osnovo. Druga os.
edn. je v velelniku brez obrazila, torej enaka osnovi; tretja oseba za
velelnik nima lastnega obrazila. Velelniška osnova je navadno
različna od nedoločniške in sedanjiške. Za vse velelniške pripone je
značilen glas
i
(za samoglasniki se spreminja v
j).
Obrazila za 1. in
2. os. dv. in mn. so ista kakor v sedanjiku. Velelniška osnova se
končuje s priponami
-j-, -ni-,
-
ai-, -uj-.
Pomni.
Včasih se uporablja velelnik tudi za 3. os. edn.:
Zgodi se njegova volja!
Po obliki je enak 2. os. edn.
Glagolska podstava.
— Če glagolskim oblikam odbiješ obra
zila, dobiš nedoločniško, sedanjiško ali velelniško osnovo. Ako osno
vam odpahneš še pripone, dobiš isti del glagola, ki je skupen vsem
oblikam istega glagola, p o d s ta v o . Glagolska podstava more na
stopati v različni prevojni stopnji: br-a-ti — ber-e-m — na-bir-a-ti;
nes-ti — nos-i-ti — pre-naš-a-ti (< -n os-i-a-ti); za-vre-ti ( < za-
ver-ti) — za-vir-a-ti; kla-ti ( < kol-ti) — kol-je-m itd. Ta je enaka
korenu, če je glagol izpeljan neposredno iz korena; take glagole
imenujemo k o ren sk e , n. p r.:
nes-ti, nes-e-m, nes-i-te
;
pi-ti,pi-je-m;
gor-e-ti, gor-i-m; kup-i-ti; gas-ni-ti.
Glagole pa izpeljujemo tudi iz
imen in glagolov; če so izpeljani iz imen, jih imenujemo im en ske ,
n. pr.:
misl-i-ti
od
misel; del-a-ti
od
delo; venč-a-ti
od
venec; kupč-
eva-ti, kupč-uje-m
od
kupec; kopn-e-ti, kopn-i-m
od
kopen kopna -o;
če pa so izvedeni iz drugih glagolov, jim pravimo g la g o lsk i, n. p r.:
plač-a-ti
in
plač-eva-ti, plač-uje-m
od
plat-i-ti; zamenj-a-ti, zamenj-
eva-ti, zamenj-uje-m
od
zamen-i-ti.
Tu podstave niso enake korenu.
V kakšnem razmerju so si koren, podstava in osnova pri glagolu, naj
ponazori analiza sestavnih delov glagola
prekupčevati
:
del imenske
nedoločniška
predpona
koren
osnove
pripona
obrazilo
pre
-
-
kup
-
-č-
-eva-
-ti
p o d s t a v a
n e d o l o č n i š k a o s n o v a
182
