Med podstavo na
-p
ali
-b
in obrazilo
-ti
se je zaradi izrazitega
izgovora obeh zapornikov iz kratke odpore med obema razvil glas
s.
Če izgovor obeh zapornikov
p-t, b-t
ni bil izrazit in ni bilo odpore
med obema, potem je prvi zapornik onemel, prim.
sup-ti
>
su-ti.
Pri glagolu
plet-i
je onemel v pred
-ti.
P o s e b n o s ti. 1. Prav:
skubsti, skubem, skubel, oskuben
— na
pačno :
skubiti, skubim, skubil, oskubljen.
2. Deležnik na
-č
je po III. vrsti, kolikor se sploh rabi:
hropeč,
sopeč, dolbeč, grebeč
(namesto:
hropoč, sopoč, dolboč, greboč).
3. Pri glagolih
su-ti
in
p le-ti
se je iz nedoločniške osnove brez
-p
in -v razvila nova vrsta oblik. Pri
suti
imamo že v sedanjiku
dvojnost:
su-jem
in
sp-em;
pri
pleti
imamo v sedanjiku samo
plev-
em.
V deležnikih so se tudi pri
su-ti
uveljavile samo mlajše oblike
brez
p: osu-l, zasu-vši, nasu-t; ople-l, ople-vši, ople-t,
in ne:
nasupel,
zasupši, zaspen, opleven
ipd.
4. Neprehodna glagola
ozebsti
in
zasopsti se
izražata z opisnim
deležnikom
ozebel
in
zasopel
tudi stanje:
ozeble roke, ves zasopel je
prišel
; včasih se namesto tega rabi tudi
ozeben
in
zasopen.
Mehkonebniški razred: k, g. — Peči < pek-ti, pečem < pek-
em; reči, rečem; seči, sečem; teči, tečem; tolči, tolčem; leči <
leg-ti, ležem < leg-em; streči, strežem; vpreči, vprežem; seči, sežem;
vreči, vržem; moči < mog-ti, morem < možem < mog-em.
Kadar se nedoločnik končuje na
-či,
se podstava končuje na
mehkonebnik k ali g; v nedoločniku
kt
in
gt
>
č
(v srbhrv. ć), v
sedanjiku pa nastopa mehčanje. Pazi zlasti na velelnik
reci, sezi
itd.
Prvotni mehkonebnik na koncu podstave se še kaže v krajših obli
kah
peko, reko, teko
in v opisnih deležnikih
pekel, rekel, tekel,
segel, legel, mogel.
P o s eb n o s ti.
Otekla noga, preteklo leto, poleglo žito
izražajo
tudi stanje.
Nosniški razred: n, m. — Napeti < napen-ti, napn-e-m; žeti,
žanjem; kleti, kolnem; ožeti < ožem-ti, ožm-e-m; prijeti primem <
pri-jəm-e-m (prim. j am-e-m); vzeti < vz-em-ti, vzamem < vəz-
əm-e-m; oteti, otmem; verjeti, verjamem; vneti, vnamem; zajeti,
zajamem, zajmi < zajəmi.
186
