2. Velelnik osnovnih glagolov se glasi:
dati:
— daj
— dajva dajta
dajmo dajte
jesti:
— jej
— jejva
jejta
— jejmo jejte
vedeti:
— vedi
— vediva vedita
— vedimo vedite
— -vej
— -vejva -vejta
— -vejmo -vejte
biti:
— bodi
— bodiva bodita
— bodimo bodite
Oblike
vedi
itd. so narejene po III. vrsti, pač pa imajo prvotno
obliko
povedati
in njegove zloženke:
povej , zapovejte ,
redkeje:
povedi!
Zloženke glagola
biti
imajo velelnik iz nedoločniške osnove:
dobi, dobiva, dobita, dobite; pozabi, pozabite; iznebi se
,
iznebite se;
toda
prebij
,
prebijte!
V rabi je tudi
dobodi
poleg
dobi!
3. Od oblik iz nedoločniške osnove so v rabi:
d a t i : dal -a -o;
dan -a -o ;pro-davši;
tako gredo tudi vse druge
zloženke:
dodati, pridati, predati
itd.
j e s t i :
j edel,j edla
-
o
in
j el, jela -o; ob-jeden
-
a -o; pojedši;
živ je
tudi namenilnik
jest
. Tako tudi zloženke, le da te nimajo namenil
nika. Prvotno
sən-esti
je dalo
snesti
—
snem.
v ed e t i :
vedel, vedela -o.
Pazi na -e-, ker ga ne smeš opuščati!
Loči ta deležnik od
vedel, vedla, vedlo
(glagol
vesti!
); loči:
izvedela
je
in
izvedla je, razvedelo se je
in
razvedlo se je, zavedela se je
in
zavedla je.
Glagol
povedati
ima deležnik po V. vrsti:
povedal -a -o.
Vedeti
nima trpnopret. del. na -n ;
povedati
in zloženke:
povedan
-
a -o, zapovedan
-
a
-o ga delajo po V. vrsti. Redko se rabi
zvedevši,
toda
zapovedši.
Namenilnika nimajo
vedeti
in zloženke; namesto
povedat,
ki je dovršnik, navadno rabimo
pravit.
Pomni.
Izveden izvedena -o
je danes le še pridevnik.
b i t i :
bil
-
a -o,
tako tudi zloženke; osnovni glagol trpnega delež
nika nima, zloženke pa po IV. vrsti:
dobljen, pozabljen,
toda
prebit
;
—
bivši
-
a
-
e
se rabi kot pridevnik;
pozabivši
(se rabi tudi kot
prislov),
dobivši
,
iznebivši se.
Namenilnika nima.
202
