Slovenska slovnica 1956 - page 209

sanja), in v nikalnih stavkih, kadar poudarjamo nemožnost. Raba
je živa in ljudska.
Dovršni sedanjik izraža tudi obstoječo možnost ali nemožnost,
da se dejanje izvrši ne glede na čas; dovršniku s takim pomenom
pravimo m o ž n o s t n i dovršnik (aorist).
4. Srajco ti že
zašijem
, drugega pa ne. Ali
vzameš
knjigo? Ali
sprejmeš
ponudbo? Kravo
prodam
, če jo kdo
kupi. Se
ne
umaknem
,
naj pride, kdor hoče.
Stavim
, kar hočeš. Ali mi
daš
bukve?
Posodim
pač,
dam
pa ne. Prav mu je, zakaj pa ne
pride
o pravem času. Zakaj
ne
odgovorite
? Segel je po palico, da jo
zažene.
Vozi čisto ob bregu,
da v megli ne
zgreši
smeri.
Ležeče tiskani dovršni sedanjiki v zgornjih stavkih ne izražajo
dejanja, ki bi se zgodilo v določenem času, marveč le obstoječo
pripravljenost, voljo, namero, da se dejanje izvrši ne glede na čas;
lahko bi tudi kdo rekel, da je ali ni voljan, pripravljen, odločen...
zašiti, prodati, kupiti, se umakniti, staviti, dati, posoditi, priti,
odgovoriti, zagnati, zgrešiti.
Dovršni sedanjik izraža tudi pripravljenost, voljo ali namero,
da kdo kaj napravi; v tem pomenu ga imenujemo n ame r n i do­
vršnik (aorist).
5. a) Denar ti
posodim
jaz,
dobiš
ga zvečer. Od dolga mi boš
plačeval obresti, kolikor boš mogel, a
vrneš
mi, kadar boš hotel.
Toda prej ko
se
dolga
znebiš
, bolje bo zate. O počitnicah
pridem
in
pogledam
tvoje gospodarstvo.
b) Ako pa
naklonijo
nam smrt bogovi, manj strašna noč je v
črne zemlje krilu, ko so pod svetlim soncem sužni dnovi! Če to
napraviš,
te ne
pogledam
več. Dokler me z dokazi ne
prepričaš
,
ne
priznam.
Dovršni sedanjiki v teh stavkih izražajo prihodnost, kakor nam
jasno kaže vsa pomenska zveza (prislovni izrazi, prihodnjik pri
nedovršnikih). Stoje v glavnih (pod
a)
ali v odvisnih stavkih (pod
b).
Zamenjamo jih lahko s prihodnjikom, vendar rajši uporabljamo
dovršni sedanjik namesto prihodnjika, kadar je ta pomen čisto
jasen.
14
209
I...,199,200,201,202,203,204,205,206,207,208 210,211,212,213,214,215,216,217,218,219,...336
Powered by FlippingBook