Piko stavimo na koncu prostega ali zloženega pripovednega
stavka, za vrstilnimi števniki, če jih pišemo s številkami, in za
nekaterimi kraticami.
Pomni. Brez pike se pišejo kratice za denar, mere, uteži, kemične prvine in take,
ki se pišejo z več velikimi začetnicami:
km
,
dkg
,
Ag, din, LRS
itd.
Vprašaj, —
Kdo je prišel? On? Kdaj? Zakaj? Ali res? Ali si nisi
izmislil?
Vprašaj pišemo za neodvisnimi vprašalnimi stavki in za samo
stojnimi vprašalnicami.
Pomni. Na koncu odvisnih vprašalnih stavkov stoji ločilo, kakor ga terja glavni
stavek:
Prevzetnost in napuh ne vesta
,
kako se kruh služi. Ne sprašuj
,
kaj mi je! Ali veš
,
kdaj pride?
Klicaj. —
Brž teci po zdravnika! Joj! Kuj me
,
življenje
,
kuj!
Smrt fašizmu
—
svobodo narodu! Življenje naj bode ti delaven dan!
Klicaj stoji za samostojnimi medmeti, vzkliki in zvalniki in na
koncu neodvisnih velelnih, vzklicnih ali želelnih stavkov.
Pomni. Na koncu odvisnih velelnih ali želelnih stavkov stoji tako ločilo, kakor ga
terja glavni stavek:
Naročil nam je
,
da bodimo oprezni. Ali mu je res ukazal
,
naj se
spravi od hiše? Terjaj ga
,
naj precej plača!
Vejica med besedami in posameznimi stavčnimi členi. — 1.
Pojdi,
moj sinko, na pot! Joj, kam bi del? Ne, tega ne prenesem več. Da,
tako je, seveda.
Vejica loči zvalnike, poudarjene medmete, samostojne trdilnice
in nikalnice od celotnega stavka.
2.
Pri Prešernu, največjem slovenskem pesniku, so se učili vsi
poznejši rodovi
(toda:
Pri največjem slovenskem pesniku Prešernu
so se učili...). Prireditev bo
v
nedeljo, dne 1. junija.
Vejica loči pristavek (apozicijo) od besede, katero pojasnjuje,
če stoji pristavek za tisto besedo.
Pomni. Dokumentarno se v datumu piše vejica:
Maribor
,
1. marca 1954
(toda:
Prišel je v Maribor 1. marca 1954).
3.
Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede. Oglašali
so se ptiči tukaj, tamkaj, vsepovsod.
—
O bratje, bratje, prišelje dan.
55.
