226
spremljalo
silne
kretnje
govornika * in verovalo za
rod,
ki še
rojen n i . . . Slišal sem bojni krik iz
Mandžurije, * sredi Pariza
čul sem odjek stoter. Gledal sem
dleto
kiparja: z
ljubeznijo *
šlo
kot poljub čez belino je
mramora,
* s skale narahlo je snov od-
poljubijalo, * plahoma v nji je
življenje
zavzdihnilo. * Videl sem
miselca:
pisal je
zakone
* ljudstvu ne zemskemu —
zvezdam
je
kazal pot, * pa nesoglasje v vsemirju zasledil je, * novih svetov
je zahteval njegov
račun, *
„Bodi!“ je rekel — in
noč
mu je
dala nov svet.
F i g u r e .
§ 344. Besedam moremo dati globlji pomen ali smisel tudi
po z unan j e : s posebno izreko (v govoru) ali s posebno besedno
stavo (v pisavi); to dosežemo s f i gurami .
Figure se dele v dve vrsti: ali damo 1. posebni poudarek
posameznim besedam
(
besedne
figure) ali pa damo 2. celi misli,
celemu
stavku
nenavadno obliko (figure v
stavku
).
1. Besedne figure:
a)
Včasih hočemo dati besedi globlji pomen, kakor ga ima
v navadni rabi; tedaj jo izgovorimo
pomenljivo
(z emfazo, empha-
sis), n. pr. Smo pa le
mož
(Kette); umrl je
mož
(Lavorika na grob
možu — Fr. Erjavcu, Greg.). V takem primeru se stavi lahko
pomišljaj pred poudarjeno besedo, n. pr. bodi — mož! O besedi,
ki jo pomenljivo izgovorimo, pravimo tudi, da jo rabimo v
pre
-
gnantnem
smislu, n. pr. Na Mali Šmaren preoblečena —
gospa
je
Micika v cerkev prišla (Preš.). Me hoč’mo bit’
ženice
, t. j. spošto
vane, z vsemi pravicami (Preš.).
b)
Če hočemo mirno izraziti svojo nejevoljo nad kom, ga
bomo
ironizirali,
t. j. rabili bomo iste besede kakor vsak drug
človek, a s takim poudarkom, da
ravno nasprotno mislimo,
n. pr.
Ta je pa
lepa!
To je
cvet!
Ti si
pravi junak!
Ironični sta Pre
šernovi pesmi „O železni cesti“ in „Nova pisarija“.
Ironija v hujši obliki je
sarkazem,
n. pr. „Boga hvali — pa
umri !“ je rekla žena Jobu, ležečemu na gnoju.
c)
Če metafore p r e t i r a v amo , dobimo
hiperbolo
(grško
v7tsQfiolrj).
N. pr. Kri, po Kranji, Korotani prelita,
napolnila bi
jezero
(Preš.). Za gradom teče rdeča kri,
da b’ gnala mlinske kamne
tri,
t. j.
potok
krvi.
