216
kozjo kožo
, kozletino, ki ima dlako (koža nastalo iz koz j a ) ;
tako kožo so izprva rabili zlasti za obleko; od kozje kože se je
preneslo ime pozneje na druge živalske in tudi na človeško kožo.
Pero
je bilo včasih res
pero
(gosje ali kakega ptiča), ki je bilo
ustvarjeno bolj za letanje (sor. gr.
7ceTOfiai
letim, frfotam, lat.
penna [iz petna] pero, nem. Fittich) kakor za pisanje. Beseda
postelja
(sor.
steljem, stlati)
kaže, da so imeli nekdaj skromna le
žišča: malo
stelje
ali kaj podobnega, pa se je dalo spati! Na
sva-
tovščino
nekdaj niso vabili vsakogar, ampak le
sorodnike,
ker
pomeni
svat
prvotno le sorodnik;
svobodni
so bili vsi, ki so pri
padali isti rodbini, r o d o v i n i ;
temnica
nam molče trobenta,
kakšne so bile nekdaj j e č e , v katerih so vzdihovali
jetniki
( j e t
ni k od j e t i , za-jeti, -jam em).
Tujec
,
tuj
pomeni prvotno le
nemški
(tuj je nastalo iz tudj-, sor. sedanje deut s ch, gl. § 314,1),
pozneje so prenesli ta izraz na vsakega, ki ni govoril našega
jezika; zanimivo je tudi, da so vzdeli Nemcu priimek nem, ker
ni um el našega jezika. Imena
torek
(vtori = drugi),
četrtek
in
petek
kažejo, da so Slovenci začenjali teden s ponedeljkom (ne
kakor Nemci in Rimljani z nedeljo); po tem štetju (ponedeljek,
torek, sreda itd.) pa sreda
ni v sredi
tedna, kar dokazuje, da so
se po vplivu tujega štetja ušteli ( s r eda je vzeta iz nem. Mi t t -
woch) .
Veza
je prvotno shramba za sani,
vozove
(korensko sor.
je
veza
in
voz);
veža je pomenila tedaj blizu to, kar dandanes
k o l n i ca.
3. Besede tujega izvora.
§ 338. Kakor vsak jezik je sprejela tudi slovenščina s tu
jimi kulturnimi pridobitvami mnogo t u j i h be sed , ki kažejo
hkrati, kako so vplivali sosedni narodi na Slovane. Popolnoma
samosvoje kulture ne more imeti noben narod, ker ne more živeti
sam zase, ločen od sosednih ljudstev. Ko se narod polagoma se
znanja s tujo kulturo (s tujim orodjem, tujimi napravami, živalmi,
rastlinami itd.), sprejema s tujimi predmeti navadno tudi tuje iz
raze. Tuje besede nahajamo pri vsakem narodu že v najstarejši dobi.
Na Slovane so vplivali zlasti Germani (predvsem Gotje),
Roman i in nekatera t ur ška plemena.
Iz germanskega jezika so n. pr.
barva; bic, bičje
(nem. Binse);
ubogati
(n. folgen),
branjevec
(bav. nem. Fragner);
bukev, bukve
(iz predgotskega boko ; got. boka Buchstabe);
cerkev
(iz got. kyriko
