212
slov.
nem.
lat.
grško
uho
Ohr
auris (iz ausis)
ous
(iz
ou6os)
(toda auscultare!
poslušam)
mus, muris
juvs, /nvos
miš
Maus
(is myh-, mus)
leha
(iz leisa)
snaha8
muha
mah4
bos
(Ge)leis lira, brazda, leha.2
(toda: lernen,1 lehren)
Schnur
nurus
ver-lieren
—
(toda Verlust)
—
musca
Moos
muscus, mah
bar(fuß)
—
vvos
(iz
uKVOOf)
kvu)
(iz
kvu(i)
(ivia
(iz
fivoia)
Drugi soglasniki ostajajo v
V6eh
jezikih večinoma nespremenjeni.
1. O pomenu naših besed.
§ 336. Za metaforami in metonimijami se skriva prvotni
pomen naših besed, ki nam hrani tiste
značilne poteze,
po katerih
je človek
kak predmet imenoval
. Z besedami človek ni zadel bistva
stvari ali pojavov, temveč le tisto posebno, včasih čisto slučajno
čutno lastnost, ki se mu je zdela za predmet
značilna,
ali vsaj
primerna
. Tako je razumljivo, zakaj so zaznamenjevali narodi
navadno i s t i predmet po r a z l i č n i h lastnostih. „Ko je n. pr.
Indijec ob sveti Gangi slišal g rmen j e , je mislil, da nebeški
konji tolčejo s kopiti ali pa da mukajo svete krave; Gronlandec
je mislil, da se kregajo „zle ženske“ ; Rus, da renči nebeški zmaj;
slovenske matere ponekod tolažijo otroke, da naj se nikar ne boje
groma, ker le sv. Elija prepeljava voz, poln dežja. — Ko je ob
čudoval zvezdnato nebo, je imenoval skupine zvezd skoro vsak
narod po svoje: kar je bilo Rimljanom (in vsem romanskim na
rodom) in Nemcem v ia l a c t e a , M i l c h s t r a ß e, je bilo našim
dedom r imska c e s t a , Hrvatom pa Kumova slama; v onih sed
merih zvezdah blizu severnice je Grk videl medveda, Rimljan
sedem juncev-mlatičev, naši dedje voz“ (Debevec).
Živali je zaznamoval Slovenec večinoma po njihovem glasu.
Petelin
ima ime po svojem pe t j u (pet-el-in: peti, pojem);
kura
1 Prvotni pomen komu sled iti!
2 Odtod de-lirium, delirus = kdor je sled izgubil; znorel.
3 Iz: snъha in to iz snusa.
4 Iz: mъh.
