213
po glasu, ki ga daje (iz
ku-
ra: sor.
ku-jati se,
schmollen, mucken1);
po takem glasu (kujati se) je dobila ime tudi
kavka
.
Sovo
so
nazvali po njenem sko v i kan j u (odtod tudi ime
skovir
), vpitju
(beseda s o va [nastalo iz k’ o v a 2] je sorodna z nem.
heu-len!).
Brglez
je dobil ime po svojem cvrčanju (sor. lat. f r i gu l o kričati,
dreti se [o kavki]). Po svojem značilnem glasu imajo imena
bik
(po glasu ču),
kukavica
(v vseh jezikih!),
kokoš, koklja, kokot,
pišče
(od
piskati!), ščinkavec
(od ščink). Tudi prvotno ime, ki ga
ima
žerjav,
je vzeto po glasu. Po svojem brnenju, ki ga povzroča
pri letanju s pokrovkami, ima ime
hrošč
(sor. hreščati, hreščim,
hrestati, hrstati, hrustati; zanimivo je, da je dobil po tem šumenju
(hreščanju) ime tudi
hrast;
podobno se imenuje po šumenj u, ki
ga povzroča drevje v njem, šuma = gozd). Po rjovečem glasu
( bukat i , bučem) ima ime tudi
bik
(iz byk-).
Pogosto so dobile živali ime po barvi. Po s i nj em (viš
njevem, modrem) oprsju je dobila ime
sinica
. Po svetlikajoči se
z e l enkas t i barvi imata imeni
golob
in
žolna
(sorodno ze l - en3
in žol - t , kar je prvotno pomenilo zel en in rumen). Po ž o l t i ,
rumenkasti barvi je dobila ime tudi
želva.
Siva ( =sera) barva
je dala imena
seru
(brkati ser, Lammergeier),
sercu
(serec, Schim-
mel, serast konj, serasta kobila) in
serki
(sera raca). Po barvi
kličemo radi zlasti govejo živino:
sivec, sivka, čada
( čad, 4 dim;
čad eti, počrneti),
dima, dimeč, belec,
rumena itd. — Drugi
predmeti imajo bolj redko ime po barvi, n. pr.
zlato
(po rumeni
barvi: „rumeno zlato“ ; sor. je žol-t).
Ruda
(sor. je rumen, iz:
rudmen; sorodne besede so rdeč , odtod rj a, Rost, od česar je
pridevnik rjav!).
Po kraj u, kjer živali bivajo, so vzeta imena:
jazbec
(starejše
jazvec; sor. jazva, luknja, jama, votlina, j a z b e c = „ki luknje
koplje“),
zmija
(sor. z besedo
zem-lja,
ker se po zemlji plazi) itd.
Po č asu, v katerem se skote, so imena:
jarec, jarka, j arica, jarče,
jare
itd. (od
jar,
pomladni; n. pr. jaro žito, pomladno žito; ja r a
gospoda neugebackener Adel, junge Herrschaften). Po drugih last
nostih so živalska imena:
junec, junica
(= mladič, sor. nem. jun g);
vol
(sor. vel-ik);
krava
in
srna
5imata imeni po rogovih (sor. nem.
Horn);
pozoj
(sor. zijati);
molj
(ker kupce prahu ali moke na
melje).
1 Po metonimiji je nastalo odtod
kujati se:
braniti se, ustavljati se!
2 Omehčani k’ daje pri nas s (gl. § 335, 3).
3 Zel-en nastalo iz g ’hel- (gl. § 335, 3). - 4 Čad je iz ked (gl. § 57 a
v opombi), sor. kad-iti. — 5 Takisto lat. cervus, jelen in nem. H irsch.
