209
pikali. — Slov.
jadro
(odtod
jadrati)
nam razloži staroslovenska
sorodna beseda
ja-ti, jada
voziti se, češko
jedu,
vozim se:
jadro
je to, kar ladjo vozi, žene.
V nekaterih besedah pa se hrani koren, ki ni bil sknpen
samo slovanskim, temuč
tud
i drugim indoevropskim jezikom. Mar
sikatero besedo moremo razložiti le po primerjanju s sorodnimi
besedami drug i h i ndo e v r o p s k i h jezikov, zlasti nemščine,
latinščine in grščine.
Korensko sorodni sta n. pr. besedi slov.
strela
in nem.
Strahi;
v srednji visoki nemščini pomeni s t r ale = puščica, strelica. —
Dalje: slov.
stena
in nem.
Stein:
primera kaže, da je bila slov.
stena iz kamena , zi dana. 1 — Beseda
vrač,
sedaj: zdravnik,
prvotno čarovnik, z a g o v a r ja v e c (ker je bolezni z agova r j a l ! )
je v zvezi z nem. Wo r - t , lat. ve r - bum, gr.
qi
]
twq
(iz f
QrpwQ)
govornik. — Slovanski jeziki n. pr. besede
koš
ne morejo pojasniti;
toda sor. lat. besede quas i l l us , koš, qual l us (iz quaslus) pleten
koš, quas i l l ar i a , predica nam kažejo, da ima ime po tem, ker
je sp l e t en = pletenica, pletenka. Iz navedenega moremo tudi
razumeti, zakaj pomeni koš v ruščini tudi p l e t e na koča,
o v č j a s t aj a itd., v srbščini pa pl e t en skeden j : z besedo
koš se je moglo zaznamovati vse, kar je spl et eno. — Naše
plakati
= j oka t i , t o ž i t i , ž a l o v a t i je v korenski zvezi z lat.
plango,
bi t i , ž a l o va t i , z gršk.
Tilfooa), Tclr^vvpi
bi t i , t o l č i
in uem.
fluchen,
kleti; prvotni pomen bi t i , t o l č i se je ohranil
v grški in deloma v latinski besedi; v slov. se je razvil pomen:
od ža l o s t i se na prša t r ka t i , b i t i = ž a l o v a t i (metoni-
mija); to je pomenilo prvotno tudi v nemščini (gotsko f l okan
tožiti, žalovati), pozneje pa se je razvil pomen v ž a l o s t i r o t i t i
se, z ak l i n j a t i se, k l e t i (nova metonimija!). — Slov.
pleče
(v množ. p l e ča) je sorodno z gršk.
nlarig
plosk, ploščat, širok:2
pl eče je dobilo torej ime po ploski, široki podobi tega telesnega
dela. — Slov.
trak
pomeni to, kar je zv i t o , sp l e t eno : to nam
kaže sor. lat. t o r queo sukati, viti, t o r que s ovratna verižica.
§ 333. Iz navedenih primerov je razvidno, da imamo v jeziku
mnogo skupnega ne samo z drugimi Slovani, ampak tudi z osta
limi indoevropskimi narodi. Prvotne korene naših besed hranimo
še iz tistih pradavnih časov, ko smo z drugimi indoevropskitai
1 Dočim je bila nem. stena = Wand (od winden!) prvotno spletena!
2 Indoevropski koren: p le t, plosk, širok.
Breznik: Slovenska slovnica.
14
