211
1. U stn ičn ik i (labiali) so v sledečem medsebojnem razmerju:
indoevropski p, b, bh :1
slov.
nem.
pluti
Flut
bolj-ši
(f)2
brat
Bruder
lat.
pluvia, dež
de-bilis
brez moči
frater
grško
nkeat,
plovem
pektay
boljši
(2parr)Q
2.
Zobniki (dentali):
indoevropski t, d, dh:
slov.
nem.
tenek
dunn
pod
Fuß3
lat.
tennis
pes, pedis
duri
(angl. foot)
Tur
fores
3. Palatalni (omehčani) zaporniki:
indoevropski k’, g’, g’h:
slov.
nem.
lat.
srce
Herz
cor, cord-is
(iz srdce4)
zrno
Korn
voz
granum
Wagen5 veho,6 vozim
grško
tavvtu
rzovs, nooos
noga
O
vga
grško
xagMa,
srce
2
Jqo)v,
starec
(prv. pom. dozorel)
(F)tZ_o?,
voz
4. Velarni zaporniki:
indoevropski k, g, gh :
nem.
(h7)
Joch
8
lat.
clades
poraz
iugum
slov.
klati
kladivo
igo
gadati
ver-gessen prehendo
(uga[d]niti)
primem
5. Prvotni s je med samoglasnikoma v grščini izpal, v latinščini in veči
noma tudi v nemščini je postal r, v slov. je za i, u, r, k postal h, n. pr.
grško
xkau),
lomim
gavoava)
obsežem
1
bh je aspiriran b, dh aspiriran d itd.; aspirirano izrekajo n. pr. Nemci
svoj k, n. pr. k (h) alt.
2 V nem. je f, n. pr. slov. sla b , nem. schlafen.
3 Med samoglasnikoma (n. pr. slov. ved eti, nem. w issen); za soglasniki
postane z, n. pr. slov. srdce, lat. cordis (rod.), nem. Herz (got. herto).
4
Srdce govore še ogrski Slovenci.
5
Včasih je k (ck), n. pr. slov. li z a t i, nem. lecken , lat. lin g o , gr.
leCga.
6
Včasih je g, n. pr. sl. liz a t i, lat. lingo.
7
V nemščini je h kakor pri omehčanih zapornikih, n. pr. gr.
to
xparos.
moč, nem. hart, trd.
8
Včasih je k (ck), n. pr. lat. ager, gr.
ayQot,
njiva, nem. A oker.
14*
