220
4. Ljudska ali preprosta etimologija.
§ 340. Preprosti narod (ali včasih tudi pišoče občinstvo) si
kako besedo po s v o j e razlaga, pripisujoč ji kriv izvor in zato
napačen pomen ( l j ud s ka ali p r e p r o s t a e t i mo l o g i j a ,
Volksetymologie).
Nekatere besede, nastale po ljudski etimologiji, se rabijo v
narodnem jeziku in pisavi; nekaj oblik pa živi le v pisavi, dočim
jih narod pravilno rabi.
V govorici in pisavi sprejete besede so n. pr.
bob, „bob iz
Kranja
“
,
krapfenahnlicher Schmalzkuchen (iz nem.; prim. backen,
Back— ; beseda je naslonjena na bob, Bohne);
histrna
(naslonjeno
na hiša, iz fištrna, nem. Pfisterei, lat. pistrina Backstube);
rožnik,
rožni cvet,
junij, naslonjeno na roža; prvotnejša oblika je ržni ,
r žen i cvet, kar je pisal še Vodnik;
svečan
(naslanjamo na s v e č
n i c o , ker smo pozabili, da je iz korena s e k, sek-ati in torej
prav seča n, kakor so pisali še starejši pisatelji);
velmož, vel
možje,
veljak (kakor da je beseda iz vel- [velik] in mož; toda
beseda je iz vel - in moči , morem, strsl. ve lmo ža ) ; pravilno
pa je:
velmožni
(prid.).
Samo v pisavi se rabijo sledeče oblike:
bučela
(nam. b e če l a,
kakor da je sorodno z bučati, bučim);
manjkati
(kakor da je od
manj-, toda beseda je ital. izposojenka: it. mancare). Pogosto se
piše smodka nam. praviln. smo t ka (ker nima beseda nič zveze
s smod i t i ! ) ; semtertja se piše s i naha nam. praviln. snaha
(ker se napačno naslanja na sin; nekateri pišejo napačno po l -
okna za p o l kne (kar je iz nem. Balken).
Preprosti narod razlaga (navadno šaljivo) včasih tudi tujke po svoje,
n. pr. a vtom ob il: motovilo, lo k om o tiv a : Luka-Matija itd.
O rabi jezika: pravi pomen ter
tropi in figure.
§ 341. Kakor si je nar od nekdaj iz prvotnega pomena
kakega korena po metafori in metonimiji ustvarjal nove izraze,
tako more vsak po s ame zn i k za svo j e predstave in misli
rabiti besede ali v
pravem pomenu,
kakor se navadno rabijo (t j.
v s t a l nem pomenu) ali pa v
prenesenem
ali
zamenjanem
pomenu
