218
jezika;
jopa, jopica
,
jopič
(kar imajo vsi Slovani) je iz nem. Joppe;
k Nemcem je prišla beseda od romanskih narodov in ti so jo
dobili iz a r ab š č i ne ;
kad
,
kadi
smo dobili iz romanščine, lat.
je cadus, gr.
a xadog
, vrč, vedro, sod in to je iz he b r e j s k e g a
kad; kositer
smo dobili z Romani vred (lat. cassiterum) iz gr.
xaooiTeQog
, kar pa je tudi v grščini sami izposojeno;
kotel
je iz
gotskega katils (sedanje nem. Kessel) in to iz lat. catlnus skleda;
kumin
(
humena, kumina),
nem. Kummel, lat. cuminum je iz grškega
Mfiivov
in to izvira iz s emi t s k e g a jezika;
lev,
nem. Lowe, lat.
leo, leonis, je izposojeno iz grškega
U
ojv
; lilija,
nem. Lilie, lat.
lilium je iz gr.
teigiov; limona
je iz ital. limone in to iz p e r
z i j s k e g a jezika;
olje,
oljika, nem. o l (stvn. olei) je iz lat. oleum,
olea, oliva in to iz gr.
i kaiov, ikaia; osel,
nem. Esel, lat. asinus
je izposojeno iz nekega ma l o a z i j s k e g a jezika;
puška
(iz pukša),
nem. Buchse je iz lat. buxis in to iz gr.
nvgig,
škatla iz pušpa-
novine (zelenikovine);
sak, saka
(s katerim ribe love), nem. Sack,
lat. saccus, gr.
oax(x)og
vreča, je izposojeno iz hebrej skega saq;
vijolica,
nem. Veilchen, lat. viola, je izposojeno iz gr.
iov
(nastalo
iz f
iov).
Mnogokrat se imenujejo predmeti po k r a j i h , iz katerih
izvirajo, ali po o s ebah , ki so bile v kaki zvezi z njimi.
Po
krajih
imajo imena:
fazan,
iz gr.
qaoiarogi
fazijski, t. j.
ptič iz mesta F a se (Phasis) v Kolhidi;
sardela
iz ital sardella,
t. j. sardinska riba, zvana po otoku Sa r d i n i j i ;
kostanj
(lat.
castanea, gr.
xaoTapecx)
ima ime po mestu K a s t ana ob Črnem
morju;
bronec
,
bron,
nem. Bronze (kar so dobili Nemci od Fran
cozov in ti od Italijanov: bronzo) izvira iz mesta Br i nd i s i (aes
Brundisinum),. kjer so že v starem veku izdelovali sloveča bro
nasta ogledala;
kufer
je iz nem. Kupfer (
baker
je iz turščine) in
to iz lat. cuprum, t. j. aes cyprium, ruda z otoka Ci pra;
majolika,
it. majolica, imenovana po otoku
Majorka; pergament
koženica,
ima ime po mestu Pe r g amo n v Mali Aziji;
padvan
(Vodnik:
oblačilo iz domačega padvana) se imenuje po mestu Padui ;
cekin
je it. zecchino in ima ime od „la Zecca“ v Benetkah, kjer
so denar kovali;
romar, romati
(it. romero) iz imena Roma;
kočija,
nem. Kutsche iz ogrskega kocsi (beri koči ) , voz iz vasi
Ko c s pri Rabu, kjer so v 15. stol. izdelovali take vozove;
bajonet
je iz franc. baionette, zvan po mestu Bay onne , kjer so jih
najprej izdelovali;
helar (vinar
je iz Wiener [geld]) ima ime po
mestu (Schwabisch)-Hall, kjer so tak drobiž kovali; enako je
