225
To zamenjavo imamo, če pravimo nam. goveda
repovi,
nam.
prašiči
rilci,
n. pr. Hlev mu je
mukavcev
poln in svinjak mu je
z
rilci
natlačen (Valjavec). Kdor nima v glavi, mora imeti v
petah
(m. v nogah). Lenega čaka strgan
rokav
(Vod.). Stari
Rim
ljan
kar . . . z Lahi
Francoz, Španijol, Nemec
in
Albijonec, Ceh
in
Poljak,
kar
Rus
in
Ilir
. . . slavnih izmislil si b i l . . . pisanj, polno
si znanost imel njih, Čop! (Preš.) Boginje
vezo
(nam. svetišče)
odpira in zapira (Preš.).
Talar
in
štola
* povesta mu, da služi
Nazareni (Preš.).
Metonimija se razteza lahko čez celo pesem, n. pr. Župančič,
Duma.
Zgledi za metonimijo:
Župančič, odlomki iz Dume: Sredi poljan si in poješ mi
pesem
zeleno
vso, * pesem
vetra
in
vej
in
trave
in
solnca
na travi, *
pesem
hitečih
in pesem
stoječih valov,
* pesem
srebrnih
in pesem
zlatih valov
— * pesem
potokov
in pesem
ž it
. . . In pisanih rut
so vesele tvoje oči, * zdravih, rujavih
lic
in bisernobelega
smeha,
*
kretenj
oglatih in
hoje
nerodne in kmetskih
zadreg
. * Sredi poljan
si in poješ mi pesem
zeleno
vso, *
vriskaš
in vabiš, * kličeš na
kmete.
Glej, in moj ponos se pne in pesem z njim, * drzno in smelo
gleda
tvoji pesmi
v oči. * Tvoji pesmi jaz zoperstavim pesem
mest,
*
pesem
obzidanih cest
in
korakov,
po tlaku hitečih, * ritem
rok
in
ramen,
ki dvigajo kamen in hlod, * takt železnic,
pod zvezdami
vsemi enak, * tok velerek, ki jim
tovor
in
breme
je dika, *
žic
brnenje, ki vežejo
sever
in
jug
* in vodijo glas
zapada
k ušesu
iztoka.
Kje je
tujina?
* Videl sem matere — kakor pri nas so
be
dele
nad
zibelko ;
* videl može sem v borbi za trdi
kruh
* silne
in
mračne, *
in za
ljubezen;
bil sem med njimi sam; * videl
krvi
sem
naval
, *
strast
in
boj;
* videl
zemljo
in
zemljaka
na
grudi
domači, * njemu bila je najdražja kot naša nam; * gledam
zemljo
— in lepa bila je kot naša. * V velikih mest valovanju bil sam
sem val, * o, in moje srce je utripalo * v taktu mogočnem, po-
tisočerjenem; * v novo življenje planila je duša
seljaka,
* nova
mu
vera
objela
srce
je utrujeno. * Videl sem čela: kot da jim pod
kožo lazijo želve, * ali to misel jih je
razrila
tako; * videl sem
lica:
v njih brazde za seme bodočnosti; *
roke
so stregle
stroju
ves dan, * ali zvečer je zablisnilo
čelo
to sajavo, * in
oko
je kro
žilo po svetlih
pokrajinah,
* sanjalo smele sanje bodočnosti, *
Breznik: Slovenska slovnica.
15
