232
Tisti stavek, kateremu so drugi stavki podrejeni, se imenuje
glavni stavek
(Hauptsatz); podrejeni stavek sam se imenuje
odvisni stavek
(Nebensatz). Znak glavnih stavkov je tedaj nad-
r edn o s t , odvisnike pa spoznavamo po p od r edno s t i .
Podrejeni (stranski) stavki rabijo glavnemu stavku v dopol
njevanje, glavni stavek pa ne rabi nobenemu drugemu stavku v
dopolnjevanje, razen drugemu glavnemu stavku. Od glavnega
stavka moremo vpraševati po vseh drugih njemu podrejenih
stavkih, obratno pa ne moremo vprašati od zavisnika po glavnem
stavku.
Odvisniki določajo glavni stavek tako, kakor posamezni
stavkovi členi dopolnjujejo prosti stavek; zato se posamezni stavki
imenujejo č l en i zloženega stavka.
N. pr.
Prijatelj mi je obljubil
(= glavni stavek; kaj je ob
ljubil?),
da pride danes k meni
(= odvisni st., ki določa misel
glavnega stavka).
Danes ne morem iti v šolo
(= glavni st.; zaka j
ne?),
ker sem bolan
.
Srečal me je človek
(kakšen človek?),
ki ga
nisem poznal
.
Delitev stavkov po vsebini.
§ 351. Po v s e b i n i , ki jo stavki, bodisi glavni ali odvisni,
izražajo, delimo stavke v
štiri
vrste:
1. V n a z n a n j a l n e stavke (Aussagesatze), t. j. take, ki
kako t r d i t e v naznanjajo ali dopovedujejo, n. pr.
Zgodovina Rima
je zgodovina človeške omike
(S. Rutar).
Življenje ni igra
(Stritar).
Star pregovor pravi
,
cesar se Janezek nauči
;
da to tudi Janez zna.
2. V v p r a š a l n e stavke, n. pr.
Jelite, da je to nekaj po
sebnega?
—
V latinskih šolah se uče za duhovne, jeli?
(Stritar).
Kaj nima tudi čebela strupenega orožja?
(isti.)
Ako se popači naš
mladi rod, kam naj potem, stavimo svoje upanje?
(isti).
Ali sem
vas s svojim dokazovanjem prepričal, ali ne
,
meni ni znano
(Škrabec).
Povej mi, kje stojiš.
3. V v e l e l n e stavke, t. j. take, v katerih se rabi velelni
naklon, n. pr.
V prihodnjost se oziraj
,
ti mladina!
(Strit.)
Nikar
ne jokaj
(tudi z nedoločnikom:
nikar jokati)!
Pomni, da rabimo v slovenščini v e l e l n i k , ne pa nedo
ločnik v primerih, kakor:
Ne naslanjajte se na okno
(ne pa: ne
naslanjati se)!
Ne ponavljaj istih misli v nalogi
(ne: ne ponavljati)!
Ne kadi
;
ne kadite
(ne: ne kaditi)!
