231
2. predmet (dopolnilo, objekt), ki dopolnjuje pomen glagolov in
pridevnikov, n. pr. T r p l j e n j e p o v e l i č a v s ak e ga
človeka
(Erjavec). Snaga j e
Bogu
dr aga ; 3. prislovna določila ali
prislovja (adverbialija), ki določajo kraj, čas, način ali vzrok
kakega dejanja, n. pr. Strela
rada
udari
dvakrat v eno mesto
(Strit.). P r i dn e g a č l o v e k a Bog
zmerom
v id i (Jurčič).
Stavek, ki ima le osebek in povedek, ali ki je povrhu raz
širjen po prilastku, dopolnilu in prislovnih določilih, se imenuje
prosti stavek (einfacher Satz).
Prosti stavek more imeti v e č enovrstnih členov, več oseb-
kovih besed, predmetov (toda povedek more biti le eden), n. pr.
Vse
reke in vode
v mor j e t e k o (Levst.).
Luč, voda, zrak, to
plota
in
dobra prst
z a d o s t u j e j o r a š č i r a s t l i n (Bezjak).
Na
suhi zemlji in na morju
občudujemo veličastvo narave (isti).
Tvoriti moremo stavke tudi brez glagola. Ako n.pr. vprašam učenca,
je li sp isal nalogo, bo odgovoril z eno besedo:
„Spisal
“
Odgovor obsega le
glagol in je že zase stavek. Takisto more biti stavek, če odgovor ne potrebuje
glagola, če vprašam učenca, kaj je spisal, mi bo odgovoril:
„N a lo g o .
“
Če
te
prosi berač daru in ga vprašaš, kaj bi rad, bo odgovoril: „
K r u h a .
“
In ako
ga vprašaš, če bi rad dobil kruha, bo rekel: „
Rad
,
“
ali „
Rad, gospod!
“ V vseh
teh primerih je potrebna za odgovor ena sama beseda, vse drugo je obseženo
v situaciji (v mislih tistega, ki govori); le-ta beseda je no si te lj i ca mi s li
in že zase stavek, ker izrazi neko celotno, enovito misel. Bistvo stavka je v
tem, da z besedami ali z besedo (s kako besedno vrsto, zadostovati more tudi
medmet!) izrazimo kako misel; obseg misli je seveda lahko neznaten in more
obsegati samo eno točko. Zato je stavek tudi, ako odgovori učenec na vpra
šanje, če je spisal nalogo, le besedico:
„Sem
“ ali
„Da.
“ Kaj besedica pomeni,
se spozna iz situacije.
Pomni pa: stavka ni, če z besedami ne izrazimo mi sl i , t. j. 5e z be
sedami nič ne povemo; ako izgovoriš n. pr. besede:
Vsak pošten človek pa
metno,
nisi tvoril stavka, ker ta besedna skupina nima nobenega zmisla. Besede
same zase so mrtvo gradivo; ožive šele, ko jih uporabimo za izraz misli.
Zloženi stavek.
§ 350. Ako združimo dva ali več prostih stavkov v eno
celoto, dobimo zloženi stavek (zusammengesetzter Satz); posa
mezni stavki zloženega stavka so med seboj v d o l o č enem raz
mer ju, n. pr.
Kmetstvo ne redi, ali pošteno živi; drži se ga, če
ga imaš
(Jurčič).
Iz tega na zemlji premnogo rodi se gorje
—
ker
umu brezum nastavlja vedno roge
(Levst.).
