234
V nepopolnem stavku je izpuščen kak del, ki se sam ob
seb i razume , ali ki ga moremo iz d r u g e g a stavka povzeti,
in sicer:
1. povedek, n. pr.
Izpred oči mi, izkušnjavec!
(Strit.)
Ti očeta
do praga, sin tebe čez prag
. —
Trakta, nagnjena proti poldnu, zadaj
breg z gostim grmovjem, izmed katerega se dvigujejo semtertja ter
se prijazno svetijo bela brezova debla; na levi podolgovat hrib, na
grebenu mu gleda bela cerkvica izmed temnega smrečja
(Stritar).
Dim
. . .
Naskok ! Polna in glasna ravan
:
bajoneti, rjovenje, grmenje
topov, da se tresejo g riči
. . .
Pok granate
—
in naokrog se napravi
strašen kup krvi, prsti, mesa in kosti
(Fr. Bevk). Včasih se izpušča
samo pomožni glagol ali veznik, n. pr.
Zapihal jug . . . v panjove
zadiši bučelam ajda
(Žup.).
„Kod si se vendar plazil?“ „Plazil?
Kaj plazil? Morebiti si se ti plazil“
(J. Ogrinec).
Sokrat Diogenu:
„Kaj pa tiste bukve v sodu? Morda vendar ne delaš verzov?“
Diogen: „Jaz verze delal ?“
(Strit.)
2. osebkova beseda ali kak drug člen, n. pr.
Visoko letal,
nizko padel
(nam. č l o v e k , p t i c a . . . ) .
Tatice obešajo, tatove iz
puščajo
(nam. ljudje, oblasti).
Dobro jutro!
(nam.: Bog daj!)
Z Bogom!
(nam. hodi ! )
3. Včasih je izpuščen glavni stavek in o d v i s n i k dobi
pomen in v e l j a v o g l a v n e g a s t avka , n. pr.
Da mi je za
zarjo blestečo pogledati
—
in kaj ljubega, dobrega ti povedati
—
v teh težkih dneh, o domovina
(Žup.).
Ko bi bila že pomlad! Da bi
te pamet srečala!
Priredje, podredje in perioda.
§ 353. Če združimo dva ali več g l a v n i h stavkov v eno
celoto, dobimo priredje (Satzreihe ali Satzverbindung); posamezni
stavki so zvezani med seboj navadno po p r i r e dn i h veznikih ali
po prislovih, n. pr.
Delaj pridno, zakaj življenje naše je kratko.
—
Izmerile so se globočine morja
,
izmerile visočine gora, toda kedo
pride kedaj do dna skrivnostim človeškega srca?
(Strit.)
Zvezo g l a v n i h in o d v i s n i h stavkov imenujemo podredje
(Satzgefuge); odvisni stavki so dodani glavnemu stavku v dopol
nilo. Odvisniki so
a)
ali neposredno odvisni od glavnega stavka
( o d v i s n i k i 1. s t o pn j e ) ali
b)
podrejeni kakemu drugemu od
visnemu stavku ( o d v i s n i k i 2. s t opn j e ) ; nad r edn i glavni
ali odvisni stavek se imenuje v o d i l n i s tavek.
