233
Velelnik ne veli, kar se že sedaj godi, temveč kar se ima
v pr ihodn j e goditi. Zato je prijaznejša oblika povelja želelnik,
ker izraža pričakovanje, da se bo zgodilo, kar želimo, n. pr.
Naj
bi se bil pridno učil, ne pa pohajkoval po mestu! Kdor nima v
glavi
,
naj ne izkuša na visoko!
Velelnik se izraža lahko tudi s prihodnjim časom, n. pr.
Kaj se boš hvalil
(= nikar se ne hvali)!
Kaj mi boš neki to pravil
(nikar mi tega ne pravi)!
Kaj bošjokal
(nikar ne jokaj)! (Škrabec.)
V n ika lnem velelniku nam rabijo pravilno le nedovršniki,
in sicer zato, ker se pri prepovedi ovira že začetek, toliko bolj
pa še izvršitev dejanja, n. pr.
Ne prisegaj po krivem! Ne hodi v
gostilno! Ne delaj mi sramote!
Rabi tedaj: id i —
ne hodi;
nesi
—
ne nosi;
pe l j i —
ne vozi;
l e t i —
ne letaj;
v l e c i —
ne vlači!
Raba velelnika v odv i snem stavku:
Od nekod se nam
(t. j. Stritarjevemu Zvonu)
stavi rajni „ Glasnik“ v zgled
,
katerega
posn em a jm o
(Strit.).
Gospod Jezus, jaz želim, da p o jd i v mojo
dušico, tako da se nikoli več ne ločim od tebe
(rezijansko; Škrabec).
Naročam ti, da bod i priden in se u či, kolikor moreš. Povem vam,
da mi ne zaha ja jte v slabo tovarišijo! Od nekdaj te že prosim,
da mi stor i to uslugo!
(Škrabec.)
Mesto, kjer sto j kaka stvar v
knjigi, določuje pri pesniku navadno le kronologija
(Aškerc).
Glede
mere mislim, da stoj v prvi stopici jambske dipodije vedno krepko
poudarjeni zlog, v drugi pa nenaglašeni
(Škrabec).
4. V ž e l e l ne stavke, t. j. take, v katerih se rabi želelni
naklon, n. pr.
Naj ti bo sreča mila! Kdor krajo skriva in hrani,
naj se obesi tatu na desni strani! Bog dal
,
da bi bilo res tako!
(Strit.)
Bog hotel, da bi se ljubili za zmeraj!
(Valjavec.)
Ž ivel
naš vladar, živela naša dežela!
(Jurčič.)
Raba želelnika v odv i snem stavku:
Prijatelj me je po
vabil, naj ob počitnicah k njemu pridem
.
Poveljnik je ukazal
,
naj
se vojaki pripravijo za na pot. Recite jim, naj nas počakajo.
Stavki vseh štirih vrst morejo biti t r d i l n i ali nika lni .
Nepopolni stavek.
§ 352. Prosti in zloženi stavek nimata včasih vseh členov,
ki jih oblika stavka zahteva, a jih lahko dopolnimo v mislih, ker
so obseženi v situaciji (okolici govorečega). Tak stavek je po obliki
nepopoln (eliptičen) stavek, po zmislu (vsebini) je popoln; rabimo
ga zlasti tedaj, kadar hočemo z nekaterimi členi doseči večji učinek.
