243
2.
Podredni
prilastki se pridevajo samostalniku v r o d i l -
n i ku ali pa v kakem odvisnem sklonu s predl ogom.
§ 363.
Raba prilastka v
rodilniku:
Glede splošne rabe pomni:
Samo s t a l n ik se more rabiti kot p r i l a s t e k le pri p o j
movnih (abstraktnih) imenih, n. pr. Bukve
modrosti,
l e po ta
narave,
pomen
umetnosti
, šo l a
kreposti,
spona
sužnosti.
Pri osebni h imenih se rabi samostalnik le tedaj, če ima
kak p r i l a s t ek pri sebi, n. pr. Skrb
ljube matere;
hi ša
kralja
Davida;
moč
Bogar ki je vse ustvaril
.
Osebna imena brez prilastka ne morejo stati v rodilniku,
tedaj: Hči
skopuhova
(ne: skopuha) je če s to žena
požeruhova
(ne: požeruha).
Materino
sr ce (ne: srce matere) je zlato.
Takisto ne stoji prilastek v rodilniku, če se prideva kot
do l o č i l na bes eda samostalniku, n. pr.
Telesna
l epo t a (ne:
lepota telesa, pač pa: lepota
človeškega
telesa);
smrtna
kosa;
nebeška
modr i na ,
otroška
v z g o j a ,
mestno
g l ava r s t vo .
§ 364.
V rodilniku stoji prilastek :
a)
kadar se imenuje oseba ali reč, od katere kaj izhaja
(rodilnik izvora,
genitivus auctoris, gen. subjectivus); n. pr.
Molitev
vročega sr ca je Bogu mila (= srce moli). Petje veselih pt i č ev za
mika uho (= ptice pojejo). Zvestoba pravega p r i j a t e l j a se ti po
kaže v nesreči.
b)
kadar se imenuje oseba ali reč, na ka te r o kaj p r e
ha ja
(predmetov rodilnik,
genitivus objectivus); n. pr.
Pismo je
namestnik govor a (namestuje govor). Bog je stvarnik nebes in
zemlje. Hudobni otroci so krvava šiba svojih s t a r i š ev
(Slom.).
c)
kadar se dopoveduje, kake l a s t n o s t i ali nrav i je oseba
ali reč
(kakovostni rodilnik);
n. pr.
Kruh s tar e peke je zdrav
(Slom.).
Mladenič p r i j a z n e g a l ica in bi s t r e pame t i je ponos
vsake rodovine. Starček belih las. Zmaj di vj e podobe. Mož
b i s t r e ga uma.
č)
kadar se imenuje l a s t n i k ali po s e s t n i k kake osebe
ali reči; toda pri ž i v e č i h in p o o s e b l j e n i h s t var eh le
tedaj, kadar imajo kak prilastek pri sebi
(svojilni rodilnik,
genitivus possessivus). N. pr.
Hiša našega očeta. Poslopje
gospoda kneza. Cerkev bl i žn j e vasi. Modre so besede moža ,
ki je izkusil svet in življenje.
1 6 *
