248
c)
pri glagolu sem, biti, kadar naznanja osebo ali reč, ka
tera ima kaj v svoji lasti ali moči. N. pr.
Vsakemu č l oveku je
dolžnost, da stori, kolikor mu je mogoče. Ni t i do resnice; meni
je do pravice. Petdeset let mi je
(pravilneje kakor: Petdeset let
sem star).
§ 373. V dajalniku stoji os e ba ali reč, katera je smoter
o s e b k o v i d e j a v n o s t i :
a)
pri prehajalnlh glagolih, kadar se imenuje o s eba ali
reč , na katero p r e h a j a d e j a v n o s t kotna b o l j o d d a l j e n i
p r edme t , med tem ko stoji r e č n i pr edme t v to ž i ln iku .
N. pr.
Bogu posojuje, kdor ubožcu kaj podeli. Vrana vrani
oči ne izkljuje
.
b)
pri mnogih neprehajalnih glagolih, kadar se imenuje
o seba ali r e č , k a t e r i j e d e j a v n o s t namen j ena ; kakor
koristiti, škoditi; pomagati, streči; veleti, zapovedovati; odgovoriti,
braniti; zaupati, slediti, verovati; prisečif dopasti, pretiti; vladati,
gospodovati; sluziti
(tudi s tožiln.),
zahvaliti se
(in:
zahvaliti koga).
N. pr.
Kdor molči, de s e t im odgovori. L a ž niku ne ver
jamemo, če tudi resnico govori.
c)
pri povratnih glagolih:
čuditi se komu, čemu
(ne:
nad
kom, čim!), smejati se, posmehovati se, prilizovati se, rogati se, za
hvaliti se, smiliti se, znati se, poznati se, videti se, spodobiti se
itd.
N. pr.
Ne posmehuj se sivi glavi! Lepi besedi se spodobi tudi
lepa oblika.
Opomba. Dajalnik nam rabi tudi pri t i s t i h pov r a t n i k ih, ki po
menjajo sploh kako hr an it ev pred vzajemnostjo, ali pa z ah t e van j e po
združenju, kakor1
umakniti se, odtegniti se, skriti se, odpovedati se, ogniti se,
braniti se komu
(sich wehren gegen jemanden), —
ponuditi se (komu za sprem
ljevalca), priklopiti se,
n. pr.
P i ja n c u se ogni s senenim vozom!
č)
pri pridevnikih, ki značijo škodo ali kor i s t , b l i ž i n o
ali o d d a l j e n o s t , enako s t ali p o d o bn o s t , s o v r a š t v o ali
p r i j a t e l j s t v o itd., kakor
koristen, škodljiv, primeren, prikladen,
enak, pristojen, vdan, všeč, blag, mil, dober.
N. pr.
Vsa dežela ni
našla moža, pripravnejšega temu po s l u
(Levst.).
§ 374. V dajalniku stoji o s e b a ali r e č , kateri se godi
ali je kaj na k o r i s t ali v škodo (dativus commodi et incom-
modi); n. pr.
Sebi seješ, sebi tudi žanješ. Prva šola je mladeniču
jutrnja zarja.
