254
5.
preden, prej ko, prej nego; n.
pr.
Priporoči se Bogu,
prej ko greš na morje
.
Preden se lotimo dela, preudarimo konec!
6. kakor hitro, jedra
(komaj),
brž ko, precej ko, toliko
da, da le
; n. pr.
Kakor hitro zame beseda materina umirati, peša
tudi že narodna slava in moč
(Slom.). —
Toliko da sem mu reč
pokazal, jo je že hotel imeti
.
7. Namesto zavisnika sme stati tudi de l e ž n i k sed. in
tvornopret. časa, n. pr.
Gr ede
(= ko gre)
v zaton, še solnce svet
pozdravi
. —
In vas p o r a z i v š i
(=ko so vas porazili),
so divjali
Turčini naprej
(Ašk.).
3. Prislovno določilo načina.
§ 385. Prislovno določilo načina stoji na vprašanje
kako?
koliko ? ali ? ali ne ? po čem? kako težko ?
(gl. § 288).
N. pr.
Ne misli druga č e , kakor govoriš. Majhen lonček na j
-
h i t r e j e vzkipi
.
Kar sevec na polje na rami nese
,
se s polja na
po l n i h vozeh vozi. Sabljiča je težka c enta dva. Kdor se z
z l a t im o r o ž j em bojuje, je gotov zmage. Na v z l i c ve l ikim o v i
ram napreduje ljudska omika
.
Posebej pomni, da se rabi samostalnik v kakem sklonu s
p r e d l o g om , ne pa v rodilniku ali v tožilniku (kar je nem.izvora),
n. pr.
Sova je ukala in netopirji so letali z rah l imi k r i l i
(ne:
rahlih kril!)
med vejami
(Strit.).
S h i t r imi ko rak i
(ne: hitrih
korakov 1)
stopa po cesti. „Zdaj sem doma!“ sem mislil z lahkim
s r c em
(ne: lahkega srca!).
Napačno
je: Sr c e ve s e l o , misel
r a z i g r a n o (prav:
z ve s e l im s r c em,
ali s prilastkom:
ves el i
so šli; v mi s lih razposajeni [z mi s l imi r a z p o s a j e n im i
]; ali
s pril.:
r a z p o s a j eni) nekoč je šlo devet sholarjev čez beneško plan.
P i po v us t i h, kapo na g l a v i ,
tako je sedel pri peči
(prav:
s p i p o v u. in s kapo na gl. j e sedel. .
.).
Prislovno določilo načina v odv i snem s t avku naznanja
a)
p r ime r (primerjalni zavisnik),
b)
na č i n (načinovni zav.),
c)
p o s l e d i c o (posledični zav.) in d o p u s t i t e v (dopustni zav.).
a)
Primerjalni zavisnik.
§ 386. V primerjalnem zavisniku se pojasnjuje napoved
glavnega stavka s kakim pr imerom. Z glavnimi stavki so zve
zani vezniki
kakor, ko (kot), nego, kolikor
—
toliko.
Vezniki kakor,
ko, kot se rabijo brez razlike.
